pf. (prez. sg. 3. odpaše; pridj. pas. sg. N m. odpasan, A m. -i) otpasati.
1. skinuti pojas; usp. raspasati I. H (s. v. odpasan), B (s. v. discinctus … razpasan ali odpasan; odpasan). Ezelin … iz stolca vstane, pojas odpasani na vrat svoj priveže i Antonu sam sebe … kot jednoga psa na vužincu privezanoga poda. Gašp II, 756.
2. skinuti što s pojasa, s opasača (o sablji).Gospodar sabļu od ńega odpaše. Magd 88. Kad se tak boje, naj bu (odpaše si sabļu i dene ju na drugi stol). Odv isk 18.
