| otprati | pf. (inf. odprati; prez. sg. 2. odpereš, pl. 3. -eju) isto što odeprati. B (s. v. abluo). V jutro pak starši v kupel je išel, kot da bi kupel greh tak velik odprati mogla. Habd ad 659. fig. Prosim po najmu i vrednosti tvoje s. muke i smerti da zevsema zbrišeš i odpereš kaj god je ova duša … proti voļe tvoje … zgrešila. Fil 211. Po kervi Krištuša Ježuša vu spovedalnici vsi se grehi tak odpereju da se Bog z ńih več ne spomińa. Verh 340. |
