n (sg. NA odproščeńe, odprostčeńe Verh 108, 260, Zriń 57)gl. im. od otprostiti.
1. isto što oproščeńe 1. Pričeščena ovak službenica Božja … začne prositi od Boga odproščeńe. Gašp I, 658. Pokaži mi milostivno odproščeńe grehov, odpuščeńe zesluženeh kaštig i tvoju milošču. Ev 356.
2. isto što oproščeńe 2. Tolvajem pako, koji pod zastavu Zrińa staneju i Hartviga predaju, odprostčeńe je obečal. Zriń 57.
