pf. (inf. odpustiti; prez. sg. 1. odpustim, 2. -iš, 3. -i, pl. 1. -imo, 2. -ite, 3. -e, -iju; imp. sg. 2. odpusti, otpušči, pl. odpustete; aor. pl. 3. odpustiše; pridj. akt. sg. m. odpustil, n. -o, f. -a; pridj. pas. sg. N m. odpuščen, odpustjen, n. odpuščeno, f. -a, GD f. -e, pl. N m. -i, odpusteni; pril. perf. odpustivši).
1. isto što oprostiti I. 1. B (s. v. condonatus … prikazan … engeduvan … odpuščen … daruvan, praetermito), J (s. v. remissus). Greh … proti Svetomu Duhu včińen ne more se odpustiti. Vram post A, 210. Da priatela … ļubiš to te sama natura vleče, ali da ni protivnika ne razžalostiš, pače i dobro za zlo povračaš, da krivice tebi včińene odpustiš. Nadaž 42. Odpusti sinu rasipnomu od svińskeh plev k tebi se povračajučemu i pred tronušem odličenosti tvoje stoječemu. Kempiš 272. Verzeihen, v. a. odpustiti, odpuščati, odprostiti, odpraščati. Krist anh 136. Otpušči grešnom narodu, Jezuš! Prp gora 10.
2. prepustiti, ustupiti; ostaviti; odreći se. Dobrovoļno je [Maria] vse odpustila, ne listor kaj je imela, nego takajše i kaj je mogla imeti. Habd zerc 113. Vu varašu Mozanbik poldašńe Afrike ležal je [s.Ferenc] vu špitalu prez posteļe, ar sebi odlučenu drugomu je betežniku odpustil. Gašp IV, 547. Drugom vendar spolu onda ga odsuğuje kada isti list ovu zapoved »legatariis et cessionariis (i onem kojem bi se imańe ali po smerti ostavilo ali odpustilo)« vu sebi ima, kajti nikak veruvati se ne bi moglo da kraļ spol ženski iz takoveh imań zverči bi hotel. Domin 43.
3. dati otkaz iz službe, otpustiti; usp. otpraviti1 I. 4. B (s. v. manumissus … od službe spuščen … odpuščen; odpuščam … odpustiti iz službe, odpuščen … odpuščen iz službe). Petroviča odpustete po koi goder način, ar znam da nigdar neče onde ni drugde dobar biti. VZA 6, 196. Poklamkam bi Gašpar Końarič … za kučiša celeh osem let i deset mesecov pri meni bil služil, ter ńega na ńegovu lastovitu prošńu odpustil. Krist anh 250.
4. samostalno i u svezi ~ za plaču prodati. B (s. v. substerno). Pustismo i ponudismo … ali im je drago [to imańe] komu drugomu zvunskomu odpustiti i prodati. VZA 1, 202. Bog … zapoveda … da … bližńemu … od našega imetka … posudimo ali za plaču odpustimo. Mul pos 846.
5. ne ustrajati u čemu, napustiti što. Derži navuk, niti ga ne odpusti. Kempiš II.
6.
a. dopustiti kome da ode; otpraviti koga od sebe. Noternim nadahńenjem pameti … je bil slišal … da Krištuš niednoga ki se k ńemu zaufa i položi, prazna ne odpusti. Vram post A, 212 a. Dužen ga je [pokornika] spovednik ali navčiti, če ga more navčiti, ali od sebe odpustiti prez odvezańa. Petret 297. Onda moleč vučeniki … zverhu ńih [Šavla i Barnabaša] ruke postave i odpuste oditi. Gašp II, 863. Morate z susedi vašemi mirno … živeti, ne smete nikoga potrebnoga … prez pomoči od vas odpustiti. Krist blag II, 194.
b. poslati koga kamo. Dva vučenika Gospodin odpusti i posla. Vram post B, 99. [Ciruš] Židove iz Babilonie vu ńihovu zemļu je odpustil načińati cirkvu Šalamonovu. Vitez raf 16.
c. udaljiti iz bračne zajednice. B (s. v. apostasion … pismo vučińeno i dano žene odpuščene od svojega zakonskoga muža, kak su Židovi činili i vezda čine Turci). Peter … ne več hotel Auguštine imati, nego ju je odpustil. Habd ad 150. Je li slobodno človeku odpustiti svoju ženu zbog kakva goder zroka? Ev 207.
7.
a. osloboditi. B (s. v. odpuščam), J (s. v. perenniservus). Vu latinske zemļe varašu Genua zvanom jedne siromaške vdovice sina morski razbojniki … vu sužanstvo odpeļaju ne hotejuči ga nikak spod 3000 zlateh dukat odpustiti. Gašp IV, 706.
b. osloboditi; od zakletve, dužnosti, podložnosti i sl. H (s. v. junake odvezati), B (s. v. causarius; vojnik).
8. isto što otpeti 1. H (s. v. odpuščen luk), B (s. v. laxus, restricte; odpuščen), J (s. v. laxus … slab … odpuščen … prostran). Abspannen, v. a. … odpustčati, odpustiti, odpeti, odprostiti. Krist anh 82.
9. smanjiti intenzitet, popustiti (o zimi i sl.).B (s. v. odpuščam). Komaj da je zima kulk’ odpustila, sneg odišel, zemļa mal se otopila. Mal isp II, 8.
10. proći. P (s. v. febris intermittens … zimnica ali ogńica prohodna, koja dojde i odpusti 194).
11. prestati djelovati. Ne se mogla … [arka] pokvariti: da bi listor keļe odpustilo ali drevje od starine opišivelo, stuhtenelo, zegnilo. Gašp III, 72.
12. ublažiti. Inocentiuš papa IV. regulu od s. Ferenca klarišam podanu … hotel [je] jedno malo odpustiti. Gašp III, 458.
13. pustiti da što padne, ispustiti. [Človek] taki perste razkrenu i paper rečeni odpusti. Habd zerc 14.
14. povjeriti komu što. B (s. v. destituo).
15. udovoljiti, ispuniti prošnju. I pristopiše učenici ńegovi, prošahu ńega govoreči: Odpusti ju [ženu] ar kriči za nami. Vram post A, 65 a. Vučeniki … prošahu [Ježuša] … govoreči: Odpusti ju ar kriči za nami. Evang 36.
16. u svezama nazaj ~ vratiti. Ada se dieli druge bratje preze vsake plače na pervoj oktave imaju nazaj odpustiti. Perg 65; od skrbi ~ prestati se brinuti. J (s. v. remitto … več se ne starati, od skerbi odpustiti); otpuščeni list v. list.
