| otrovańe | n (sg. NA otrovańe, D -a) gl. im. od otrovati (se) oštećenje organizma djelovanjem otrovnih tvari, otrovanje, trovanje; usp. očemereńe, očemerjeńe, okužeńe, ostvareńe. H (s. v. arsenik, otrovańe), B (s. v. auripigmentum, infectio; otrovańe), J (s. v. veneficium). Preporuča se onem ki su kakvem goder načinom otrovańu izverženi bili, svoje telo vsaki den z octom oprati. Kolera 2, 5. fig. Pri [bolvanomolstvi] … jesu vsa … pomešana: … pozabļivost na Boga, oskruneńe duš … [to je] otrovańe (nedužneh) duš. St kol (1866) 212. |
