(se) pf. (inf. otrovati, otrovati se; prez. sg. 1. otrujem, 3. -e, -e se; pridj. akt. sg. m. otroval, f. -a, pl. f. -e se; pridj. pas. sg. N m. otrovan, -i, f. -a, pl. N m. -i, f. -e, A m. f. -e, L f. -eh; pril. perf. otrovavši).
I.
1. ugroziti tuđe zdravlje ili život otrovom, otrovati (koga), zaraziti (koga); usp. očemeriti I, okužiti, ostvariti I, otraviti. H (s. v. otrovan, otrovati), B (s. v. deuro, infectus, intoxicatus; kužen, otravļam, otrovan), J (s. v. inficio). Pelikan … kada vidi [mladiče svoje] od zmije ili kače otrovane … prsi svoje kļunom … probije. Bel prop 78. Ako človek hoče koga otrovati … postavi čemera [vu dobru … jestvinu]. Mul pos 716. Občinski se je govorilo da ga nedužna Simonia je otrovala. Danica (1840) 95. fig. [Adam] je jabuku prepovedanu zagriznul i ž ńum sebe i ves svoj nevoļni ostanek otroval. Habd ad 35. Bog bi dal da greh ne bi bil više od polovice stanovnikov varaša ovoga duše otroval i skončal. Krist blag II, 213.
2. staviti otrov u što, premazati, posuti što otrovom; učiniti što otrovnim; usp. otroviti 1. J (s. v. medicatus … otrovane strele). Poganini stanovite sire otrovane i ostvarjene na dar svetomu donesu Patriciušu. Gašp I, 836. fig. Zakaj pako pohabļuješ ti po oveh otrovaneh kńigah serdce tvoje. Verh 253.
II. refl. ~ se isto što očemeriti II. 1. B (s. v. otravļam). Našel se je kerščenik vnogo dužen, ki se je hotel otrovati. Mul pos 101. Tvoje serdce po ovoj mamļivi ļubavi ostvari se kakti riba koja se sama po zagrižńeńu ostvarjene jestvine otruje. Verh 208.
