m (sg. N pčelec, A -lca, pl. N -lci, G -lcev, D -lcom, A -lce).
1. košnica; usp. čmelec, pčelińak, pčelni koš s. v. pčelni. H (s. v. ), B (s. v. pčelec s uputom na roj), P (s. v. alvear 650, vindemiator 420). Okolu vulńaka iliti pčelcev ne moraš gustokrat obhağati. Hiž kniž 193. Pčelec [se] preverne i škropi se. St kol (1819) 183.
2. zool. isto što čmela. Bez košnice, kak tožni pčelec, po svetu blodi pogorelec. Krl 85.
