m (sg. N pačolat, G -a) mađ. patyolat; usp. pačalat, patjalaš, patjalat.
1. fino tanko platno; koprena, veo. B (s. v. carbasus 2, coa 2, byssinus, byssus; pačolat), J (s. v. calantica). Baršun i pačolat oprava ńe: ter vsa družina dvojverstnum opravum oblečena jesu. Gašp III, 766. Der Flor … pačolat. Gaj vsak 7.
2. žensko (peča)ili muško (čalma)pokrivalo za glavu. H (s. v. ), B (s. v. cidaris). Imela bu saka … pačolata, kinča. Krl 97.
