| pekovica | f (sg. N pekovica, D -e, A -u) f. od m. pek; ona koja peče kruh, pekarica; usp. fiļarka 1, fištrovica, kruharica, kruhopečica, kruhopekovica, krušnarica, pečarica 2, pekarica. B (s. v. panifica … fiļarka … pekovica, pistrix; pek). Dal sem … pekovice za četiri hlebe kruha … d. 24. Var mes 335. Udovica pekovica … imenom Katica [je copernica]. VZA 5, 2. Čujem da ta pekovica zdrapala vam skoro lica. Horv kal-a (1839) 51. |
