m (sg. NA pelin, G -a, I -om) pelin.
1. bot.
a. samostalno i u svezi beli ~ biljka jaka mirisa i gorka okusa, pelin,Artemisia absinthium. H (s. v. ), B (s. v. absinthium; pelin, sok … sok iz pelina), P (s. v. absinthium 587). O smert, od vsega pelina žuhkeša! Habd ad 1157. Pčelam naškodi pelin. Hiž kniž 193. Beloga pelina … i žalfie na vodi … skuhaj. Danica (1836) 10.
b. ciper, božje drvce,Artemisia abrotanum. B (s. v. abrotonum).
c. u svezama črni ~ a) crni pelin,Artemisia latifolia. B (s. v. artemisia; pelin … pelin černi). b) crna metljik,Artemisia vulgaris. Bezgove i orehove sredńe kore z koreńem metlikovine (iliti černoga pelina) vu vinu … skuhaj. Danica (1840) 73; morski ~ morski pelin,Artemisia maritima. B (s. v. centonicum, seriphum; pelin … pelin morski); rimski ~ rutvica sitna,Artemisia pontica. B (s. v. absinthium … pelin trava … 2. rimski pelin; pelin … pelin rimski). Vu pilu namoči pelin domači i rimski. St kol (1866) 124.
2. fig. gorčina, jad. Z haļom nes oblečen svilnum, zbog česa mi žitak zmešan je z pelinom. Magd 75. Robertus … Bernarda … vu svetlodolsku puščinu … punu tolvajov i pelina pošaļe. Gašp III, 524. Koj bi [pastir] ovac svojeh pašnika … z pelinom bedastoč svojeh ogrustil. Št past 10.
