| pesmenik | m (sg. G pesmenika, pl. G -ov) stihotvorac; pjesnik; usp. pesmik, pesmodelavec, pesmoslagavec, pesmopevec, pesmotvornik, pesmoznanec, retkodelavec, spevalec, spevan. J (s. v. poeticè … po načinu spevalcev … kak se pesmenika dostoja). Vzel sem si … napervo buduč trude drečneh za svu domovinu poslujučeh pesmenikov skupzebirati. Danica (1837) 104. |
