| petlar | m (sg. N petlar, A -a, I -om, pl. N -i, A -e, -je Švag I, 98. isto što petļar (i ista etim.). Koteri zatiska vuho svoje, gda petlar kolduš nevolni k ńemu kriči i prosi, i on opet kričal bude ter neče biti slišan. Vram post A, 11 a. Popi [su] skupi i krivični, petlari puni tužbe. Šim prod 246. Ovak vu prijetju svojem Bog je človekom postal vu naroğeńu siromah, na obrezavańu zmed vseh petlarov najgorši. Gašp I, 122. |
| petļar | m (sg. N petļar, D -u, A -a, I -om, pl. N -i, G -ov, D -om, I -i, -mi) njem. Bettler; siromašan čovjek koji prosi, prosjak; usp. bogec 2, božec, kolduš, peklar, pekļar, petlar, prosec1 2. B (s. v. autolecythus … petļar … kolduš, mendicabulum … petļar … prosjak … potepuh, mendicus … petļar … bogec … kolduš … prosjak). Je ki da petļaru ali drugomu koldušu mańe nego se je nadejal, petļar ne kaj bi dobrovoļno priel … nego išče kak pred druge pride, ogovarja. Habd ad 722. [Jezuš] ruku podaje tuliko razdertomu pred vrati petļaru, kuliko bogatomu vu palače gospodinu. Zagr I, 170. Oh, siromaški človek! Bogec, bogec, na vse veke petļar! Brez diog 109. fig. Gospon ljiljan, petljar glog dišido mu v lice. Kov tisk 63. |
