m (sg. NA plač, G -a, DL -u, I -em, -om).
1. plakanje, plač; jadikovanje, jauk. H (s. v. ), B (s. v. cocytus 2, plancus; javkarica, plač, plača vreden), J (s. v. deplorandus, ejulatio, flebilis, fletus, imploratio … moleńe … prošeńe … tužna prošńa … z plačem molitva, lacrymabilis, oculus, vagitus), X (s. v. fleo … fletus, ploro … ploratus). Ne zabi soz i plača nih. Vram post A, 40. Z Bogom ostajte, sinki, plač utišete, suze zadržete. Habd zerc 385. Plačem zvoni vu jasleh ki germi vu oblakeh gda se svet lesika. Evang 174. Za smehom velikim sledi navadno plač. Krist anh 185. Ńegve pako hotnice jesu se med narekuvańem i plačom skup zderčale. Danica (1843) 29. Ni fajde nam od plača. Krl 104.
2. tužno glasanje, cviljenje (o životinjama).V megli, v daljini plač pesji, kmica. Krl 79.
3. suze. [Božja mati] daj da s tobum suze točim i moj obraz plačem močim. Kraj 466. Ide tužeč golubica, polevajuč z plačem lica. Citara 213.
4.
a. tuga, žalost. J (s. v. luctificabilis, luctus). Duša iz plača … gore vzdignena postane. Vram post B, 184 a. Svojem plačem hotel nam je [Ježuš] pokazati kak se i mi žalostiti moramo. Habd zerc 23. Plač Horvatov vu pesmu složen po Pavlu Štoosu (naslov).Št noč 1.
b. nesreća. Varoški sudec je postal hudi vrag … kuga i jogenj, pozoj i plač. Krl 85.
