| plajhati | impf. (inf. plajhati; prez. sg. 1. plajham; pridj. pas. sg. N m. plajhan) njem. bleichen:; bijeliti, izbjeljivati (što) nedovoljno bijelo (o platnu, rublju i sl. ); usp. beliti I. 3, beleti I. 4. H (s. v. ), B (s. v. insolatus … na suncu posušen … obeļen … plajhan, insolo … na suncu sušim … plajham … belim; plajham, plajhańe). Bleichen, plajhati, beliti. Nem jez 168. Niti konoplene … plajhati i tak fino obdelati se moreju da najfinešemu lenu spodobne budu. Konopļ 2, 28. |
