adj. (sg. N m. plešiv, -i, n. -o, f. -a, A m. -oga, f. -u, I f. -um, pl. N m. -i, n. -a, D f. -im, A f. -e).
1. koji je bez kose, ćelav; usp. lasopuz, plesniv 2, plišiv. H (s. v. ), B (s. v. calvaster, calvatus, calvus, glabellus … priplešiv … malo plešiv, minus, pilatus 2. … plešiv … komu su lasi izpukani, recalvaster; plešiv, plešivišče, zada 3), J (s. v. calvefio, calveo, calvo, calvus, decalvo, depilis, praecalvus … napred plešiv, recalvaster … odzad malo plešiv, recalvus). U paklu … jaj bude plešivim glavam posvečenem. Magd 45. [Divojka] je bila ružna vu telu, na glave plešiva. Šim prod 49. Kaj čini človeka plešivoga? … Lasi, kada iz glave opuznu. Hiž kniž 229. Dugo Ištvan za ńimi je gledel i z plešivum glavum migal. Zriń 65.
2. na kojem je raslinje rijetko ili ga nema (o zemlji).B (s. v. calvatus … plešiv vinograd … vu kojem je retko tersje; plešiv, vinograd). Breg … na verhuncu svojem jedno malo raven i plešiv bil je. Rob I, 206. Ako je po livadah kertińakov, naj se razhitaju i plešiva mesta … naj se zasejeju z terińem. Danica (1846) 141.
3. u im. službi: isto što plešivec. B (s. v. calvo). Beži od plešivca, još boļe lažlivca. Vkańuje lažlivi, večkrat plešivi. Gaj prir 29.
