prep.
I. prijedlog: po. H (s. v. ), B (s. v. ), J (s. v. per, post).
1. u svezi s imenskom riječju ili izrazom u akuzativu označava:
a. svrhu, cilj vršenja glagolske radnje. B (s. v. ingenium … po drugoga razumu liste delati). [On] čaka odkud bi drugi prišel po ńu J (s. v. Penelope … van izgleda, čes obloke, napija se, ļubav kaže, misli kad če po snoboke, k tomu svoj čern obraz maže).Vram post A, 26. Ov kral … zaručil be … Magdalenu. Po ku Ladislav posla … poslanstvo. Habd ad 147. Svetce na svedočanstvo zvati, kakti je: po sveti sakrament. Mul šk 238. Hočemo po ńega poslati. Lovr ker 80. Iti za tanec po curu. Pav pop 36.
b. korist ili štetu za osobu navedenu u akuzativu. Ako bi [to] drugem povedal, po me ne bi dobro bilo. Habd ad 714.
c. višestrukost pojma uz koji dolazi sveza. U vsakoj linie ovih veršov listor po dvanajst silab (tisk. sillab) moralo [bi] biti. Magd 8.
2. u svezi s riječju ili izrazom u lokativu označava:
a. mjesto vršenja glagolske radnje. H (s. v. cev po ke voda teče, čiga po ke se kaj vleče, lečica vodena ali drač drobni ki po vode raste, sunčeni put po nebu … dvanadeste znameń po keh sunce leto dan prejde), B (s. v. absectos … čërni dragi kamen čërlene žilice po sebe imajuči, aeër … na zraku ribe loviti, i po morju zver sočiti, aliqua 2, allabor … privažam se po vode … tiho poleg prehağam po vode … prehağa po vode čez kraje ali mimo krajev, allino … mažuč potežem ali navlačim kakvu stvar kakti flašter ali mast po platnu ali kože, angulatim, aurata … lovrat … riba morska kajti ima pikńice i zlatu farbu po sebe, baroptenus, brachium 7. … peruti polëg splavutih ribje kemi se po vode ravnaju, calcatrippa … cvetje ko se spińa po drevu i oblokeh, cetus … balena … kit … koje ako se gda skažu kakti najvekše gore videti se pluti po morju, circitor 2, circuitus, circumduce, colliciae, cochlea, cossus … 3. fuge i natečeńa po licu, discumbo … po posteļah položiti se, eo … po putu nečiem iti … slediti nekoga, mano 2. … razhaja se po vsem varašu glas, melligo … sok … lit koju po cvetju pobiraju pčele za med, spargo … sipati po zemļe cvetje; preigravam, rasipavam … po kurvarie … vsa rasipati po kurvarie, sunce … dvanajst znameń i svemi peldami dvojstručnemi po keh sunce leto dan prejde, zver 5. … zver heus imenuvana ima po sebi pikńice kako pard), J (s. v. carbunculatio … od mraza popaleńe tersja … žitka … cvetja i mladic po drevju, diameter … potezica iliti linea zraven po sredini česa od kraja do kraja iduča, ganeo … vsagdešńi po kurvinskeh hižah klatež, inveho … na kolah … ali po vodi dojti, stria … trak pisani po suknu), P (s. v. annales … prigode po godiščah ili letah zpisane ali popisane 333, aqua caduca 21, eluvio … povodńa … razleańe potoka ali vod po poļu i ravninah 26, sentina … dno ladje i na dno voda po režinah zcejena 982). Jakob videl je po lojtre hodeči angela na nebo gore i dole na zemlu. Vram kron 5. [Šalviuš] je šest centov najenkrat po štengah nosil. Habd zerc 202. Ali ti je [telo] k noktom prigorela sveča, od ke ti je muka po vsem telu veča. Noč viğ 51. Pusti desnu ruku po oružju doli. Exer 5 a. Jesensko vreme. Po zasejaneh ńivah spelavaju se jarki i grude razbijaju. Danica (1847) 142. Snešica po brvi hodi. Domj sunc 7. fig. Po nami se njihovo gospodstvo vre špancira. Krl 23.
b. vrijeme neposredno nakon onoga što je izraženo lokativom: poslije, nakon. H (s. v. dete roğeno po očine smerti, goščeńa zvun navadnoga vremeńa kot južine, po večere jeliš, goščeńe po svadbe drugi dan), B (s. v. aborsus, agnascor … roditi se po vučińenom teštamentumu, agnatus … roğeni ili priporojeni komu po zveršenom teštamentumu, caducarius, sabanum, scarifico … po kervareńu bol pomenšati, sementinus …svetek po setve radi dobroga sada zadobleńa, sol … po izhodu sunčenom; po, po objavleńu, sin 13. … sin po očine smerti rojen), J (s. v. de … de praudio, po obedu, jus juris … zverhu kakvoga duguvańa po povodńah zadoblenoga pravice, purgatio … želudca po vračtvu očisčeńe … črev popirańe), P (s. v. medicamentum … lek … ali po pitju … ali po jestvini … se … prilaže 215, idus 71).
c. uzrok vršenja glagolske radnje. B (s. v. aquarius … jedenajsto zlameńe nebesko … zove se Ganymedeš po kojem mesec sečën imenuju, chartulatio, natura … po svoje čudi; grešim 2, po), J (s. v. juridicus … po pravdi vučińen, nostraipsorum). Troja lepa na ništar i na pustoš po praznosti dojde. Vram kron 7. [Ļudi] ne mogu proščeńa prositi od onoga koga su po krivice zbantuvali. Kraj 53. Kakti telo žive po jestvinah, tak duša žive po molitvah. Kerč živ 8. Kokoti po navadi tri puti spevaju, z večera, k poldanu i k zorji. Danica (1847) 141.
d. porijeklo, ishodište ili drugi bliski odnos. H (s. v. baba po otcu ali po matere, brat po otcu i matere, ded po matere, ded po otcu), B (s. v. agnatus … vele se pak agnati osebujno koi po muškom spolu shajaju i … rodbinstvom se sklapļaju, amita 4. … teca mojega deda po otcu, categorema, categorematicus, consanginitas, magistra … po navčeńu narave; sestra … sestra po otcu i matere … po matere), J (s. v. abmatertera … prebabina teca po materi, affinitas, atmatertera … tetca po materi vu petom redu).
e. uzimanje u obzir onoga što znači sveza. B (s. v. allicefio … prizavam se … zovem se po mileńu … po lepeh i slatkeh rečeh, arcubalista … luk kakti puška odzada napravļen da se more k persam pritisnuti i po ńem cil pobirati, capto … po mileńu i himbe lovim, caveo, charta, occaasionaliter … po stanovite prilike, pellax … po prilizavańu vkańujuči; po). Je li on te po proroceh pravi Mešiaš. Vram post A, 8. [To] ne potrebno niti je zapovedano po Krištuše. Petret 255. Po ńegove milošče [smo] sini Božji. Mul šk 24.
f. okolnosti zbivanja čega. P (s. v. calyptra … kapa … dragim kameńem nakinčena na prispodobu kak i sada nekoje poglaviteje po zimnom vremenu nose 172, paracentesis … tenko narezańe ali probodeńe tela vodenobetežnim da se po oni rezini voda izvadi 214). Pavel Ratkaj … po noči iz puške vubijen je. Vitez raf 150. Po vetru glas o turopolskem ognu. Krl 53.
g. u svezi ~ prilikah (govoreńe, govoriti) v. prilika; ~ prilike v. prilika; ~ stare prilike v. prilika.
II. u priložnoj službi u svezi s imenskom riječju ili izrazom označava:
1. način na koji se što zbiva ili ostvaruje. H (s. v. bļujem gustokrat po malo, ginem po malo, godina tiha gola po malom perši, grede ali trami po prekce postavļeni, idi po zlu, imenom po imenu, po dalmatinsko, po korotansko, po meštrie, po mladiničko str. 19, po muško, po rimsko), B (s. v. abecedarius, antique, archaismos, aulice, axinomantia … šatreńe i prišestneh pripovedańe po sekirah, bacchatim, barbare, bario … revati po slonsko, basilice, calculus … zlameńe voļe dano po pismu … šede … zerńu, cauda … verteti repom po pesje, centuriatim, ceveo … prilizavam se po pesje gda repom verte, coaxo 2. … kreščim po žabje, corono … venec pletem …k jednomu listu po tri pripleču, divine, gnathonicè … po lisičje, palaestrice, perscribo … 2. … peneze nekomu prepisati po listu, recapitulatio … na kratkom po deleh … brojeńe, recapitulo … na kratkom po deleh razbrajam, romanensis, ruralis, saltatorie, sententia … po vseh sudu osloboditi se, voluntas … vsa po voļe govoriti; biškupski, čeh, kečka, naravski, na samom, po, po meštrie, po moju veru, po naški, ručim … 2. ručim po oselski, scalina … teško scaline i po kapļah spuščańe), J (s. v. assentor, masculine … po muško, poeticè … po načinu spevalcev), X (s. v. annus … aniliter, antique, barbarus … barbare, bellum … bellicose, daps … dapsiliter, homo … humanitus, do … pessundo). [Maria] daj da po tebi i tvojoj prošni zajdemo u blaženstva domovinu. Zrin tov XI. Vu cirkve ne … pristojno … na jednom kolenu po židovski klečati. Mul šk 493. Oni … od serdca po naturalski govoriju. Lovr ker 79. Neče neg‘ po svoji glavi; er will nicht, als nach seinen Gutdünken. Krist anh 148.
2. uzastopnost odvijanja glagolske radnje. B (s. v. biduum), J (s. v. alternatim), X (s. v. manus … manipulatim). Posti i po petke ter po sobote mesa ne jedi. Mul šk 14. I pride jen po jen i š ńim joče. Kov tisk 61.
3. raspored vršenja glagolske radnje. H (s. v. jeden po jednom), B (s. v. po sedem i sedem). Gospodin … posla po ńe po dva pred obličem ili obrazom svoim v vsaki varoš. Vram post B, 98. Gda naklon anğelski … moliš … moreš pridati … ove … reči vu vsake desetke i vu … rožnom vence, po redu. Kraj 184.
4. ponavljanje vršenja glagolske radnje. Vitezi … branili jesu [Rod otok] po večkrat se z Turci … bijuči. Vitez raf 138. Čez nekuliko vremena dojde sveti Januš po drugoč pohağat rečenoga biškupa. Danica (1847) 54.
5. u svezi s brojem, npr.:~ sedemdeset / šesnajst / šestdeset označava višestrukost koju određuje broj u svezi. B (s. v. po sedemdeset, po šesnajst, po šestdeset).
6. u svezi po redu v. red; po žnore v. žnora.
