pf. (inf. počerneti; prez. sg. 3. počerne, počrne Brez mat 75, pl. 3. počerneju, -e; imperf. pl. 3. počernehu; pridj. akt. sg. m. počernel, počrnel Brez mat 75, f. počernela; pridj. pas. pl. N f. počerńene).
1. isto što počrniti I. 1. B (s. v. denigro, nigratus), J (s. v. nigratus). [Ńu bi] bil dežd zepral i počernel. Danica (1842) 93.
2. postati crn, pocrnjeti; usp. počrniti II. 1, počrnuti. B (s. v. černim se). Svetlost potemne, sunce počerne. Citara 152. Kak smo te kupice spili … jednomu je veliki nos prirasel, drugi je počrnel kakti vrag. Brez mat 81.
3. fig.
a. isto što počrniti I. 3. a. Verläumden … ogovarjati … počerneti koga. Krist anh 135.
b. postati grešan. Počrneńe duše … vu snegu marianskom hočete obeliti. Šim sl 58.
4. izr. obraz do smrti ~ doći na vrlo loš glas. [Lotriši] sebi obraz do smerti kruto počerne. Mul pos 840.
