pf. (inf. porobiti; prez. sg. 3. porobi, pl. 3. -e; aor. pl. 3. porobiše; pridj. akt. sg. m. porobil, n. -o, pl. m. -i; pridj. pas. sg. N m. porobļen, poroblen, n. -o, porobļeno, f. -a, poroblena, A f. -u, pl. N f. -e, porobļene; pril. prez. porobeči; pril. perf. porobivši) usp. okrasti, oplendrati, opleniti, oplindrati, orobiti, popleniti, rasplindrati, razbiti, razrobiti, sleči.
1. orobiti, opljačkati, oplijeniti; opustošiti, poharati; uništiti. H (s. v. porobiti, porobļen), B (s. v. compilatus, compilo, conquasso, devasto … porobļujem … -bil sem … zatiram … razjagmujem, spoliatus … slečen … opleńen … porobļen … mentuvan … razbit, vastatus; pleńen s uputom na porobļen, poļe, porobļen, porobļujem). [Filopater] posla Heliodora v Jeružalem da bi porobil varaš i templum on liepi. Vram kron 14. Ļuti Turci vsu zemļu erdeļsku porobiše. Habd zerc 464. [Puntari] su … vse dvore požgali i porobili. VDA 11, 243. Samaritanec … nameril se je na jednoga nevoļnoga Izraelca koj od razbojnikov porobļen … na zemļi je ležal. Krist blag II, 116. fig. Ne [ga] ki bi stati mi pomogel niti je kaj gde bi noge vpreti mogel. Vse mi se je z tvojum serdum porobilo. Jurj 91. [Greh] nas porobi ar vzeme od nas milošču Božju. Mul šk 376. Reč moju dal sem k sreči tvoji pridonesti, ne pako sreču tvoju porobiti. Lovr pred 56.
2. u svezi z ogńem ~ uništiti vatrom. B (s. v. porobļujem s uputom na opuščam).
