| porušitel | m onaj koji (što) ruši, razara, rušitelj, razoritelj; zatornik; usp. izrušitel, oboritel, poderitel, prevrnitel, razmetavec, razmetnik 1, razvalitel, vderitel. B (s. v. eversor … izrušitel ali porušitel … razvalitel; porušitel), J (s. v. demolitor … porušitel …oboritel …vderitel … poderitel … razmetavec, iconoclasta … porušitel … zkončitel kipov), X (s. v. verto … eversor). Sveti Ksaveri, bolvanov porušitel, moli za nas. Mil vert 147. fig. Jakob oziva se šuplantator, poteptavec ili porušitel, ar brata svojega Ežava… je poteptal i porušil. Gašp III, 748. |
