adv.
1. odijeljeno od (koga / čega) drugog, za sebe, odjelito, zasebno; pojedinačno; usp. posebe. B (s. v. discludo, sepono, sepositio … poseb metańe), J (s. v. privatim, privus, quivis, selectus … odebran … poseb izebran). [Arčimedeš] polehko je spustil vsako poseb vu pun škaf i marlivo je pazil kuliko je od vsakoga vode izišlo. Šil 314. Prosta reč biva iz … slovkih koje same poseb vzete nikaj stanovitoga ne znamenuju. Prav pis 7.
2. posebice, osobito, naročito. J (s. v. selectus). Osebno, osebujno, poseb, besonders. Krist gram 129.
