| posoditi | pf. (pridj. akt. sg. f. posodila) isto što posuditi I. 1. Zvun toga jest pri Kate Vozične jeden sreberni pehar koteroga je [Katerina] posodila ńe. VZA 13,185. Item jedna pozlačena kupica bez pokrova vaga lotov 9 1/2, a jeden je poginol o Zerščeve svadbe koga je sama bila pokojna mati posodila, toga tovaruš. Ost 3. |
