adj. (sg. N m. pospešen, pospešën, pospešeni, n. -o, pospešno, f. pospešena, pospešna, pl. I m. pospešnimi).
1. brz, hitar, okretan; nagao; okretan; usp. brz1, fleten, hiter, nagel, priskočen. H (s. v. ), B (s. v. actuosus … umetelen … priložën … prikladën … priskočen … obarten … lëgëhën … skočën … pospešen, celer, festinatus, industrius … skerbļiv … marļiv … hiter … pospešen … deloven, properus, vigoratus; ğeğeren … pospešën, pospešen, šetujuči s uputom na pospešen), J (s. v. agilis, promptus … gotov … fleten … pripraven … pospešen … priskočni … spraven k čemu, recens).
2. marljiv, radin. J (s. v. suppl. diligens).Nut več postali ste suci bratje vaše: nikdar anda ne pozabite izkazati se pravičnimi, pospešnimi i svestnimi sudci. Bedek 9.
3. uspješan, koristan. B (s. v. veter). Tvoje delo je pospešno bilo i k tomu najem vu nebu imelo. Citara 424.
