| poteritel | m samostalno i u svezi vrat ~ onaj koji provaljuje u neki prostor radi krađe, provalnik; usp. obijavec, prediravec 2, potiravec 1, razbijavec, razrušitel 2. J (s. v. effractor … prediravec … obiavec … hiž razbiavec … vrat … poteritel … razbojnik), B (s. v. conquassator … razrušitel … poteritel). |
