impf. (inf. podpuhavati; prez. sg. 1. podpuhavam, 2. -aš, 3. -a, pl. 3. -aju; pril. prez. podpuhavajuče).
1. proizvoditi zračnu struju, puhati, zapuhivati; potpuhivati; usp. zdola puhati s. v. puhati. B (s. v. acrophysium, immurmuro, sufflo, ventilo; meh 4), J (s. v. afflo … na ali podpuhavam … pripuhavam, sufflo … zdola pušem … podpuhavam), X (s. v. flo … sufflo). O Totnane, kak marlivo plamen podpuhavaš. Habd ad 654. Zaludo podpuhavajuče, gospa pomoč donese i … začne i ona suha derva podlagati. Nadaž 143. fig. Meh koi ogeń serditosti podpuhava je ona nenavidnost. Zagr I, 483.
2. fig. poticati, huškati; razdraživati, iritirati. J (s. v. irrito … razdražujem … nadusujem … podpuhavam … podžižem … zadercavam). Nekaj tenta i skušava vrag, kak hoče potpuhava, meni nikaj vse ne pači. Mal kal 45. Greše prilizavci ki pri velikašeh hotevši več vaļati, ńihova dela … hvale i … ńe na druga spodobna podpuhavaju. Mul pos 873. Ako [duhovni otci] vu serdcu ńegovem … sveti ogeń … podpuhavati hočeju kakova vendar hasen pri človeku takovem bude sledela? Krist blag II, 68.
