(se) pf. (inf. poterti, potrti; prez. sg. 1. poterem, 2. -eš, 3. -e, -e se, potare, potre, pl. 1. potaremo se, 2. poterete, 3. -eju, -eju se, poteru, -u se; aor. pl. 3. poterše, potreše; imp. sg. 2. poteri, potri; pridj. akt. sg. m. poterl, potërl, potrl n. -o se, poterlo, f. -a, potarla, potrla, pl. m. poterli, potrli, f. poterle; pridj. pas. sg. N m. potert, -i, potërt, poterven, potren, n. poterto, potreno, f. poterta, potrena, G m. potertoga, potrenoga, f. potërte, potrene, A m. potren n. poterto, potreno, f. -u, L f. -e, I m. potertem, pl. N m. potreni, n. -a, potervena, f. poterte, potrene, G m. poterteh, A m. potrene, n. -a, f. potërte, potrene, I m. f. potertemi; pril. perf. potervši) usp. polupati, potreti, potropati, potrupati, potuči, rastrti2, rastrupati, razbiti, satrti, spotreti, spotrgati, spotrti.
I.
1. slomiti, razbiti; smrskati, zdrobiti, smrviti. B (s. v. affrango … potërl sëm, anaplasis … nareğeńe potërte kosti, catagmaticus … kaj ima potërte kosti … flašter za vračeńe potrene kosti, confractus … potren … polaman … potërt … razbit, confringo … potiram … poterl sem … ztiram … zlamļujem … polamļujem … potreti nekaj … dobro svoje ili imetak raztepsti, contritus … potert … zmrvļen, costa … poterto … rebro, curtus 2 … potërt … potërt pehar, detergeo 3. … potiram … potreti vesla, effringo … razbil sem … poterl sem, illlisus … vuderen ob kaj … potert ob nekaj … raztreskan … razploskan ob kaj … more razploskano po pečinah, infractus … potren … potert, obtero … poterti nekaj z nogami, quassatus … 2. potren … razbijen, solido … potrena skup skeliti; potiram … poterl sem, potren … satren), J (s. v. caementitius … iz … falatov poterteh napravļen, elido … komu glavu razbiti … poterti, fressus … potert, infractus … potert, praefractus … potren, quassatus … potert), X (s. v. frango … infractus). Vnogi … što mogu gospodarom svoim pogube, vkradu i poteru. Vram post B, 226. [Seme žensko] glavo kačinu jest poterlo. Vram post A, 55a. [Našest je] v nekakvom papieriču zavit jeden zlat poterti persten. VZA 13, 185. Kaj odnesti ne moreš, iz hudobe potereš. Habd zerc 352. Mir … od ńegove strani ne se počel trti … niti su mu goleni, kako drugem ž ńim razpetem, potrli. Bel prop 101. Ves potert dugo vremena kakti zamertev ostal je ležeči. Rob I, 54. Ona je jeden tańer poterla i žlafernicu maztnu dobila. Lovr rodb 20. Saki ti je dal v poterto rebro z nogom. Krl 50. fig. B (s. v. animus 7 … sërce potreno). Aldov je tebe duh potren, duša žalosna za grehe. Kraj 485. Aldov je tebe duh potren, duša žalosna za grehe. Evang 226. Potreni od greha podignu se. Mul navuk 10.
2. razoriti, porušiti; uništiti. B (s. v. calamitas … tuča žitek, vinograde … pomlati i potere, conquassatus … raztreskan … razrušen … potert). Latini vzeše Obrovac, vsega … razmetaše i poterše. Vram kron 57. [Kralestva] nesložnostju i nejedinostju potervena su i na ništar su prišla. Vram post A, 71. [On] bogate i jake varaše potre. Habd ad 1015. Bizanc varaš, ki se vezda zove Carigrad, je bil potert. Vitez raf 37. On pako bolvanske cirkve razmeče, malike potere, a katoličanske zeziğe. Gašp IV, 159. Pisali so ju: da zlatna je gora mladi mu život potrla. Kov tisk 23. fig. Jedina poniznost ńe [mreže vražje] poterti i skončati more. Fuč 409. Ar ako to kušal budeš [ti] serditost ńegvu zažgeš i na te oberneš ki cvet lepe tvoje mladosti potere. Habd ad 78. Gdo je, koi bi Božju silu poterl? Danica (1848) 123.
3. zatrti, porobiti; poraziti. B (s. v. conquasso … porobiti i poterti narode). [Oni] ne bi mogli … moč neprijatelovo i samoga vraga poterti i pobiti. Vram post A, 3a. Navadili su se … kraļi … kako neprijateļe svoje predobe i vojsku ńihovu poteru. Bel prop 64. Kraļeva voiska vudrila se je z nepriatelom i vsega poterla. Šim prod 99. Tak je turska jakost na morju poterta. Mal isp I, 41. fig. Ne daj [neprijatelom] … oblasti nad nami, poteri jakost ńihovu, razmeči hotenje i namenenje ńihovo. Kraj 398.
4. učiniti ništavnim; poništiti; dokinuti, dokrajčiti. B (s. v. convello … poterti čije veruvańe, resigno 5 … potiram … pokvarujem … poterti liste … neistinske včiniti … pokvariti). [On] takovo spravļenje bratinsko, po koterom bi jeden v drugoga imienje mogal pojti, po nevernosti potare. Perg 53. Ako vu sudne hiže zajdem, onde grehi nekaštigani i pravica poterta [je]. Šim prod 245. Dužni [smo] ogovorca … poniziti da ogovor kem je kušal pošteno naše ime oblatiti, potere. Habd zerc 338. [Auguštin je] odurnost maniheanskoga navuka z trudom svojem i živleńem apoštolskem vgasil i poterl. Kerč živ 10. Greše [ki] od krivca mito vzemu da pravdu poteru. Mul šk 407. Da se pako potertļiva [predsloboda] zatere, pravda se osebito podignuti mora, ar drugač ne vaļa, ako ne potere se. Domin 71.
5. obeščastiti, oskvrnuti. Devičtva ne poteri, vdovičtva ne prekerši. Petret 223. Šesta Božja zapoved … devičtva ne poteri. Evang 217.
6. istući. Berzo je [on] oduritele s. Jožefa z žmehkum rukum poterl. Nadaž 125. [One] več puti na rečenoga svedoka jesu hodile i ńega vsega poterle, na tuliko, da je dugo vremena ležal. VZA 5, 245. Ar su gospon jako vrli, z metlom budu me potrli. Građa 8, 434.
7. u svezama (biti) potren / potrt (biti) iznemogao, slab. B (s. v. defloccatus senex … potren starëc … koi je cvet jakosti vre zgubil), J (s. v. defloccatus 2 …ves potert i preslab starec). Dete … onak od nečesa zmučeno i potreno [je]. VZA 6, 232. Vidiš da mi malo do smerti fali, tak sem ves potren. Fuč 64. Vsi trudni, zmučeni, poterti, po putu oštrom, netrenom, pustom i nenavadnom … bludeč … došli smo vu ovo … vražje sužanstvo. Švag I, 229; potrena doba duboke godine, starost. Vnoge velike grehe v potrene dobe pod pete hitiš. Habd ad 1140; potrena jakost iznemoglost, nemoć. Nigdar ne tak velike starosti i potrene v telu jakosti ki bi se ne ufal i ne štimal da jedno išče leto živel … bude. Habd ad 1144; potrt glas promukao, hrapav glas (v. hrebav). B (s. v. concido … potert, hrebav glas). Ja … koi od velikoga kriča s potertem glasom vse grešne dušice … k mene pozavam. Švag kvadr 6.
8. izr. poteri (te, ga, ńe) Krištuš / krv Krištuševa / sveti križ / telo Krištuševo u kletvi, psovki, proklinjanju. Reče [on] proti bolvanu: Poteri te Krištuš sin Boga živoga. Gašp III, 400. O prokleti vrag, poteri ga s. križ, on je vsa kriv! Gašp III, 574. Poteri te telo ali kerv Krištuševa. Mul pos 751. Ti si vrag, poteri te s. križ, odhağaj sotona! Zagr I, 611. Sveti ńe križ poteri! Horv kal-b 45; poteri (te) križno drevo v. križni; potri (koga) križno drevo v. križni; ~ boke v. bok.
II. refl. ~ se
1. razbiti se, slomiti se, smrskati se, zdrobiti se. Vseh mužik inštrumenti naj se poteru. Švag kvadr 14. Verč ide tak dugo na zdenec doklam se potere. Krist anh 183. fig. Drobno kako pepel vsi se potaremo [u paklu]. Magd 48. Ne potereju se [časti i vse druge vitežke sreče], nit se rastupe kada padaju, nego na prah drobni oberneju se. Matak I, 507.
2. uvenuti. Posušilo, potrlo je celo cvetje se. Pav cvet 5.
