m (sg. N pravdaš, G -a, pl. N -i, G -ev, D -em, A -e).
1. pravni zastupnik, odvjetnik; branitelj; usp. pravdnik, pravdobranitel, pravdobraniteļ, pravdoznanec. H (s. v. ), B (s. v. causa 6, publicista; peruš, pravdaš), J (s. v. advocatus … pravdaš … branitel … pomočnik vu pravdi … prokurator, causidicus …pravdaš … branitel na pravdi … prokurator, jurisconsultus, rabula), P (s. v. rabula 263), X (s. v. causa … causidicus). Mozibiti se poleg štimania nekih pravdašev občinskim zakonom vsegder … imienia govori pogubiti. Perg 167. Tak prokurator ki znajuč da k pravdam malo razume hvali se da je fini pravdaš. Habd ad 323. [Greše] pravdaši … ako … pravdu koja bi se mogla berže dokončati odvlače. Mul pos 899. Barilar Gašpar najčelarnejši pravdaš krapinski [je]. Gaj vsak 8.
2. samostalno i u svezama krivi / krivičen ~ svadljivac; istjerivač pravde, pravdaš; usp. pravdoiskavec. H (s. v. pravdaš krivi), B (s. v. comitialis, litigator; pravdaš), J (s. v. litigator, vitilitigator), P (s. v. vitilitigator 306), X (s. v. lis … litigator). Pazete tati, ožuraši, lašci, zgrabiaši, krivi pravdaši. Habd ad 386.
