adv. (komp. pravičneje; superl. najpravičnejše) adv. od adj. pravičen i pravičan.
1. u skladu s moralnim načelima, čestito, pošteno; usp. resnično. B (s. v. jure … pravdeno … pravo … dostojno … pravično … zaslužno; dostojno … zaslužno … pravično), J (s. v. integre 2). Moram jako … paziti … da … živem … mertučlivo, pravično, pobožno. Petret V. Bog vu sedme zapovedi … zapoveda … da pravično živemo. Mul pos 846. Milošča Boga … vuči nas da mertlučivo, pravično i pobožno živemo. Ev 10.
2. isto što pravo17. [Vdovicam] se pravde i pravica od leta do leta odvlači, doklam … kaj pravično potrebuju ne dobe. Habd zerc 12. Lice [je] … Krištuša kakti ogeń pravično vužgano. Matak I, 10. Je li morete pravično potrebuvati da jedna stran domorocev … skrbela se bude da ono domovini … alduje, kaj vi … potepsti mogli budete? Brez mat 73.
3. isto što pravo16. O, bratjo, srčeno i pravično … predragoga … Ježuša ļubete. Bel prop 51. Zato se [žena] nakani ovem strańskem [redovnikom] pravično spovedati. Gašp III, 973. Ni moguče da na vsa ova pitańa, ako pravično na ova odgovarjal bude, ne bi zeznali, je li brat ńihov ali ni. Brez diog 129.
4. isto što pravdeno11. B (s. v. legitime; pravično). Veliki dar dal je Bog … vsem mašnikom pravično reğenem. Švag I, 317. Šakrament hižnoga zakona je vezilo nerazdružlivo z kojem … muž i žena pravično skupa jemlu se. Katek 102.
5. isto što pravo13. H (s. v. ), B (s. v. aeque 2), J (s. v. aeque, juste). Ako se komu ne budu videli naredno i pravično od reči do reči i diačkoga na hervatcki jezik pretolmačeni, naj zna da vu vsem hervatckom jeziku ne jedne prave reči hervacke koja bi od litere A početa [bila]. Mil vert 170.
6. isto što pravo11. Grobar, koteri kak je gore rečeno pravično cel dan delal bude, plače groša 3 na dan bude imel. VZA 12, 245.
