| praznina | f (sg. N praznina, G -e, A -u, L -i) neispunjen prostor, praznina; usp. praznoča 1, praznost 5. J (s. v. inania). Dojde mu na pamet da bi onu prazninu kotera med ovemi živemi ploti ostala je, z zemļum napunil. Rob I, 90. [Bog] hodi na krilih vetrov i voļa mu se spuńava vu vsakom mestu neizmerne praznine. Mar 2. Čul je veter kak v praznini huči. Krl 113. |
