(se) pf. (inf. prehititi, prehititi se; prez. sg. 3. prehiti, -i se, pl. 3. -e, -e se, -iju, -iju se; pridj. akt. sg. m. prehitil, prehitil se, n. -o se, f. -a, -a se, pl. m. -i se, f. -e; pridj. pas. sg. N m. prehičen, prehičeni, prehitčen, n. -o, A n. -o, pl. A n. prehičena; pril. perf. prehitivši) usp. preobrnuti, zrušiti.
I.
1. prevaliti, oboriti, srušiti, porušiti; uništiti. B (s. v. ruo … prehititi koga, transjectus), J (s. v. exverto, praeceps). Vrag … rogmi les … na tla prehiti. Habd ad 570. Nastane veliko morja burkańe i vetri koji lağu zalejati i prehititi hoteli jesu. Gašp III, 888. Ne pusti se [hrast] tak hitro, kakti druga drevja podreti, vlomiti ali prehititi. Gašp IV, 440. [Viktor] z rogum preverne oltar i na ńemu stoječu Jupitra peldu prehiti. Krist žit I, 243. fig. B (s. v. calix … nikaj ne tak stanovitoga se ufati nit tak na blizom kaj nastoi da se kakvem pripečeńem vu času malom ne bi moglo prehititi ali zvernuti). Ja bi sad vsu zemļu rastergal i na nikaj del, da sem tak prevkańen, videči vse moje nakaneńe prehitčeno. Zriń 154 / 155.
2. zbaciti, srušiti (o vlasti i sl.).Ńeini [cerkve] nepriateli vsa vremena osavļali su se proti ovoj apostolskoj stolici i budu na ńu navek navaļevali, ali ńe ne prehitiju. Verh 567. Vu sadašńoj … dobi morali bi vsi zajedno posluvati … da najmre sadašńi ministerium prehite. Nov horv 37.
3. u svezama čez grlo ~ isto što prebaviti12. Kakti … pas falat … v usta … taki želudec celoga čez gerlo prehiti … tak požira lucko blago skupec. Habd ad 470; na križ / križek ~ pribiti na križ. Jedno je svetsko, drugo cirkveno, koga skupost i vrag na križek prehiti zgrabiaša. Habd ad 424; starost (čiju) ~ pobrinuti se (za koga) u starosti. B (s. v. tento); ~ (čije) zdravje učiniti da se (tko) razboli. Pošļe Bog na te [kerščeniče] … kakovu zimlicu, koja prehiti tvoje zdravje. Šim sl 14.
4. izr. leči od betega prehičen biti shrvan bolešću. Jožef … na smertnu leže, od betega prehitčen, posteļu. Gašp III, 596; vu pekel (koga) ~ izazvati (čiju) propast, uništiti (koga).Gola [sreča] človeka … do neba zdigne, malo potlam blizu pekla prehiti. Habd ad 162. [Sveti Rafael … Gabriel … Mihaļ] ki si suprotivnika bratie naše vu glublinu pekla prehitil, moli za nas. Mul hr 248. More li se človek zadosta prigledati … da se spravi na put … koi nas v jednem hipu ali na nezmernu i vekivečnu sreču zapeļa, ali vu nedokončanu nesreču prehiti. Verh 389.
II. refl. ~ se
1. baciti se; izvrnuti se, strmoglaviti se, srušiti se. B (s. v. cado … 14. prehititi se … vratolomno opasti … 16. na strance prehititi se). Tak [mi paličica] kaže, da se prehitivši, opadem siromah, život se razbivši. Jurj 91. Nazad … odvut tersimo se ziti, da nam v morski zatok čun se ne prehiti. Št past 13. Pijani smo se pelali domo, i nekak do prve došli grabe, prehitili smo se, ne zabim to: nevesta me kušnola tripot v jame. Gal 133. fig. Judaš … vu … grehote glubinu … je se prehitil. Gašp I, 667. Malo je moguče družiti se z razvuzdanum ženum pak da se ne bi vu skvarjeńe prehitil. Krist žit I, 268.
2. promijeniti se, postati drugačijim. B (s. v. calix … opominamo se da nikaj ne tak stanovitoga se ufati nit tak nablizom kaj nastoi da se z kakvem pripečeńem vu času malom ne bi moglo prehititi ali zvernuti). O, ov veter more se jošče denes prehititi. Rob I, 199. Ak se vino ov i dojduči mesec ne prehiti, več se nije bojati. St kol (1886) 123. fig. Na ovom hipu prehitilo se je veseļe ńihovo na neizgovorni strah i žalost. Rob I, 51. Priatelstvo ńegovo? To se berzo prehititi more: gdo zna, da Zriń na vek vu ovakovi zmožnosti ostane? Zriń 13.
3. prevladati (što), udaljiti se (od čega).B (s. v. supero … prehititi se nemre). Rečena glada nevoļa čudnovitem načinom iz kotara onoga vsega ne drugač nego z pomočjum s. Mathiaša daleko je se prehitila. Gašp I, 675.
4. izr. kocka / sreča (komu) se ~ posrećiti se. Ali u najvekšem skoro … napredku kocka se je prehitila. Habd ad 168. To je vučińeno, al' sreča ni bila, niti se je Turcem kocka prehitila. Mal isp I, 12. Zato i v Banatu drugač more biti, naskorom se more kocka prehititi. Mal isp I, 31. Vendar [nevernik] dobro pazi da vu potrebčinu ne vpade … ako mu se sreča hoče prehititi. Verh 524.
