(se) impf. (inf. prehoditi; prez. sg. 1. prehodim, 3. -i, pl. 1. -imo, -imo se; pridj. akt. sg. m. prehodil; ptc. prez. sg. N m. prehodeči, pl. A m. -e; pril. prez. prehodeč).
I.
1. isto što prehajati I. 1. B (s. v. permeo). [On] je putnike mimo grada svojega prehodeče pleńal. Nadaž 76.
2. isto što prehajati I. 2. Turobna i žalostna zima prehodi. Popevke 208. Protuletno drago vreme ko nam dohodi a turobna i žalostna zima prehodi. Mikl izb 172.
3. ići ispred; predvoditi; usp. prehajati I. 4. B (s. v. antecedens, antecedo). fig. Vučete obderžavańe zapovedi božanskeh vu hiže vaše družinu, detcu i na poļu težake vaše … dajuč ńim dobre navuke i svetuvańa i, zverhu vsega, prehodeč vsem z dobrum živļeńa peldum. Matak II, 26.
4. obilaziti, posjećivati. Obhajal je [s. Feliks] vse piace, prehajal vse vulice, prehodil vse hiže proseč kruha. Matak II, 12.
II. refl. ~ se isto što prehajati II. J (s. v. deambulo … idemo na one širine naše gde kada se dosta prehodimo i hočemo si počinuti).
