(se) pf. (inf. prekopititi, prekopititi se; prez. sg. 3. prekopiti, -i se; pridj. akt. sg. m. prekopitil, prekopitil se, f. -a, pl. m. -i, -i se; pridj. pas. pl. N m. prekopičeni).
I.
1. naglavce baciti (koga) u (što), strmoglaviti;fig. Tisuč jezero je zlo živelo te su vsi zlo vmerli i vu pekel prekopičeni. Škv hasn 197. Pazi da te smert … gluboko iz visokoga tja vu grob ne prekopiti. Škv vab 68. [Vsamoguči] … z jednem dehneńem vse meğe prestigne, prez vsake pomoči, lestor desnicum svojum tebe skončati – tvoje šerege vu tmicu prekopititi more. Krizm raj 96.
2. u svezi ~ neprijatele spriječiti djelovanje neprijatelja. [Ježuš] je ļuctva vašega prekopitil nepriatele. Švag kvadr 50.
II. refl. ~ se
1. baciti se, strmoglaviti se. I … [vrag] vu peklenski ogein [se] prekopitil. Škv vab 91. Potlam ne moguči več podnašati, izide na turen, da se doļe prekopiti. Zriń 168. fig. [Herodeš] se je potom lagle mogel prekopititi vu vekivečno skvareńe. Šim prod 300.
2. pasti, srušiti se; usp. prekopitnuti se. Popuhne veter gosponove pravičnosti, ki je hotel od ńega račun vzeti, prekopitil se je i prehičen ne znal kam bi se postavil. Gašp III, 738. Na ov krič jesu se mahom prekopitili i onda je on drugi osovļen ostal. Danica (1840) 98.
