| premagańe | n (sg. N premagańe, G -a) gl. im. od premagati; veliki utjecaj, moć, nadmoć; usp. obladańe 6, predobitje 2, preladańe, premoreńe. B (s. v. praepollentia … premoreńe … premagańe … preladańe … predobitje). Tretja korist pobožna prijetja tela Krištuševoga je … obladańe i premagańe neprijatelov. Bel prop 59. Zburkanoga ostave svetoga Maura zgovorjene reči od duhov peklenskeh zbog budučega najboļe premagańa zverhu bratov svojeh. Gašp I, 297. |
