(se) pf. (inf. preporoditi se; prez. sg. 3. preporodi, -i se, pl. 3. -e se; pridj. akt. sg. m. preporodil, preporodil se, f. -a; pridj. pas. sg. N m. preporoğen, preporojeni, n. preporoğeno, f. -a, A m. -oga, f. -u, pl. N m. -i) preporoditi (se).
I.
1. iz temelja obnoviti (koga) poput ponovnog rođenja. [Ona] koga je jenkrat telovnem zakonom rodila, ńega bi duhovnem načinom na bolši žitek preporodila. Nadaž 111. Od apoštolov duhovnem načinom preporoğeni jesu po sveteh šakramenteh vsi kerščeniki. Gašp III, 128.
2. osvježiti, okrijepiti. Čisto i skorno rubje … preporodi i okrepi telo. Čt kn 81.
3. u svezi Krištušu ~(koga) učiniti (koga) kršćaninom. S. Auguštin … je na ov svet roğen … od … otca imenom Patricia … a matere s. Monike … koja tak tovaruša kak sina suzami svojemi Krištušu jest preporodila. Gašp III, 602.
II. refl. ~ se
1. ponovno se roditi; iznova nastati; usp. opet se roditi s. v. roditi. H (s. v. preporoditi se, preporoğen), B (s. v. renatus … preporoğen … nazopet roğen … znovič izrasteni zubi; preporoğen), J (s. v. renatus). Vu vse … te nevoļe staroga kot vu ńem preporoğenoga Joba bilo je videti. Nadaž 137. Kak se more človek roditi gda je star? Jeda more vu svoje matere vutrobu drugoč vlesti ter se preporoditi? Evang 141. Ja sem ti ponovļeni i preporojeni Petrica Kerempuh. Matoš vid 54.
2. iz temelja se obnoviti poput ponovnog rođenja, preporoditi se. [Krištušu] ne … bilo potrebno kerstiti se ar ńemu ne se bilo potrebno preporoditi. Vram post A, 36. Ako se gdo znovič ne preporodi, ne more videti Božjega kraļevstva. Evang 141. Koi se je po svetem kerstu … na živleńe preporodil, mora ńe po vživańu presv. oltarskoga šakramenta kojiti. Ev 296.
3. oporaviti se, ozdraviti; pomladiti se. B (s. v. preporoğujem se). Vezda hasne po mokrem vremenu gńili meheń od drevja odstrugati i s cańum osmicati, potom se drevo kakti preporodi. St kol (1866) 135.
