(se) impf. (prez. sg. 1. prevzimam, prevzimļem, prevzimļem se, 3. -e, pl. 1. prevzimlemo, 3. -eju se; ptc. prez. prevzimļujuči se) impf. od pf. prevzeti (se).
I.
1. uzimati (što) silom, otimati; preotimati; usp. preotimati, prezgrabļuvati. B (s. v. exverto, intercipio, praecipio, praeoccupo tisk. praeocupo, praeripio, praesumo; predajemļem, prevzimļem), J (s. v. praeripio), X (s. v. capio … intercipio). Onda bi drugi meštri na nas kriknuli da im kruha prevzimlemo. Brez diog 132. fig. Ne nosim rad čerleno, pokehdoh oči preveč prevzimļe. Krist anh 212.
2. obuzimati (o strahu)Zakaj tulik strah tak velike sluge i priatele Božje prevzimļe? Zagr IV, 8. Otuda dohağa se još takaj strah … greha včiniti koi strah nas prevzimļe ako i sami se gde nahağamo. Verh 496.
II. refl. ~ se ponašati se oholo, uznositi se. B (s. v. prevzimļem se). [Veroval] sem u … pinezih, prevzimļujuči se suprot Božjoj milošči. Zrin tov 78. Ar pokehdob da se z ńegovemi deli zabavļaju [ļudi] i zvedjaju, prevzimļeju se od oneh koja vidiju, kajti jesu dobra. St kol (1866) 207.
