| prezmožen | adj. (sg. N m. prezmožën, f. prezmožna, A n. presmožno) uzvišen, veličanstven; svemoćan; usp. prevzmožni. B (s. v. Augustus … prezmožën … velika i prezmožna čast). V pokoju tom on je čekal pobožno mili svoj prehod v nebo prezmožno (tisk. presmožno). Henr 183. |
