adj. (sg. N m. perhek, perhki, n. -o, f. -a, G m. -oga, f. -e, A n. -o, f. -u, I m. -em, f. -um, pl. N m. -i, f. -e; komp. sg. N n. perhkejše, f. -a, G n. -ega).
1. koji se lako drobi, rahao, prhak; usp. prhkek. J (s. v. friabilis, paximatium). Seme vu perhku zemļu dojde i z ńum se zagerne. Rob II, 219. Koščice od svil, črešeń, mandal … vu perhku zemļu posaditi se moraju. St kol (1866) 128.
2. mekan (o mesu)Meso … makar bude jošče tak žilavo, postane vendar čisto perhko. Danica (1839) 42.
