(se) impf. (inf. pričeščati, pričeščati se; sup. pričeščat; prez. sg. 1. pričeščam, 2. -aš se, 3. -a, -a se, pl. 1. -amo se, 3. -aju se; imp. sg. 2. pričeščaj, -aj se, pričestjaj se; pridj. akt. sg. m. pričeščal, n. -o, f. -a, pl. m. -i) impf. od pf. pričestiti.
I. obavljati obred pričesti, pričešćivati (koga); usp. pričestuvati. B (s. v. communico 3; pričeščam). Jedan redovnik [išal je] stanovitoga betežnika pričeščat. Bel prop 56. [Šimeon] bude … pobožne pričeščal kerščenike. Švag I, 319. fig. Tri puta ju [je] vrag pričeščal. VZA 10, 206.
II. refl. ~ se primati pričest, pričeščivati se; usp. pričeščavati se, k svetom pričeščańu pristupļevati s. v. pristupļevati. [On] se prevedno pričešča ili k sebe prijemļe telo i kerv Gospodinovu. Vram post A, 14. Gustokrat se spovedaj te pričeščaj. Petret 271. Okolu Vuzma pri ńem se [popu] pričestjaj. Mul zak 7. Vsako se leto najmeńe jednuč ter poimene k Vuzmu pričešaj. Evang 245. Okolu Vuzma se pričeščaj. Katek 54.
