m (sg. NA prišč, pl. NI prišči, G -ev, D -am, A -e).
1. med.
a. isto što mozol. H (s. v. prišč, prišč na licu tverd), B (s. v. carbunculus 2. … mozol … natečeńe … nabuhteńe čerleno vse okolu a zgora prišči čerleni … černi a negda bledi … zdola i vokol tvërdo, cerion, papula, papulo tisk. pabulo … priščim … z prišči punim … mozolim, pustula, pustulosus … priščast … pun priščev … ves spriščen; prišč, prišči), J (s. v. cacoethes, pustula), X (s. v. puteo … pustula). Pod flajštrom [se] na životu prišči napraviju. Luič 93. Pri ovom betegu na koži prišči zdigneju se. Živinvrač 56.
b. u svezama ~ na jeziku / pod jezikom / vu vusteh oteklina u usnoj šupljini, afta; usp. priščaj na jeziku s. v. priščaj. H (s. v. prišči vu vusteh). Svińam davaj sada konople ali puškenoga praha za jeden hit za prognat im stanovite prišče pod jezika. Hiž kniž 177. Ako meso okol zubih boli … z modrem kamenčecem … meso ribļi. Ovo i za prišče na jeziku hasne. Mikl izb 132; ~ na vusnicah herpes, groznica. H (s. v. prišči na vustnicah); z prišči puniti isto što priščiti I. B (s. v. papulo tisk. pabulo … priščim … z prišči punim … mozolim)
2. izbočenje, ispupčenje na čemu. B (s. v. mehurčec 4. … koi se kot prišč na kruhu dela gda se peče). Zreloga duhana znameńa ova jesu: … kada svetle prišče i pikńe dobi, nalična pak stran žuteti se počimļe. Duhan 31.
