m (sg. N priščaj, pl. N priščai, priščaji, A -e, I -i).
1. isto što mozol. B (s. v. boa 2, esseres, papula, phacos, pulsula, pustula), J (s. v. achores, ephelis, jujubae … čerleni na persah priščaji, papula … priščaj … priščajec od vručine, pustulatus … zpriščen … pun mehurcev … z priščaji posipan), P (s. v. furunculus ... priščaj verhovit … bolestan i zažarjen … velik kuliko golubino jaje 196). Vsa koža z priščaji je napuńena. Lal vod 85.
2. fig. ispupčeni, nabubreli dio površine (čega) ispunjen zrakom, mjehur. B (s. v. pusula … priščaj na kore krušne … šuplost vu kruhu).
3. u svezi ~ na jeziku / vu vustah isto što prišč na jeziku s. v. prišč. J (s. v. aphthae ... mehurci … priščaji na jeziku ali vu vustah, stomaticus ... vu vustah priščaje imaju).
