pf. (inf. prišiti; prez. sg. 1. prišijem, pl. 3. -ju; aor. sg. 3. priši; imp. sg. 2. priši; pridj. akt. sg. m. prišil; pridj. pas. sg. N m. prišit, n. -o, f. -a, A m. prišit, f. prišitu, prišivenu, pl. N m. prišiti, f. -e, G f. -eh).
1. spojiti, pričvrstiti (što) pomoću igle i konca za kakvu cjelinu. H (s. v. prišit), B (s. v. adsuo, assuo, assutus, cappa 2. … plašč koi ima prišit kapuc; prišit), P (s. v. calceus lunatus … cipeliš rogati … ov takaj ni davńa nositi se prestal imajuči napreda kerpu belu ali čerlenu na priliku kakoti pol meseca prišitu … najti od Rimnanov se piše da su takove spodobe kapče imali kojemi su svoju obuču zapińali 167, multitia … dodavki odeče ženske svilni ali platneni ili kerpice kakti traki … najtenehneje po haļi povsuda prišite i nabrane 174, vestis segmentata 157). Sta se … gospodar i plašč na se vzevši, na kom je druge farbe sukna križ bil prišit, k melinu [je] pošel. Habd ad 352. Slepi fink z vekšinum rad proti gorńe strani [kerletke] z glavum tuče, … zato tulikajše platno ali koža zgora prišita biti mora. Fink 7. Na obšveni verhni strani ove [ogńa gasuče] mete prišiju se … platneni obruči z debelimi nabori. Ogńa metla 1. fig. Ovu skerb vsem meštriam priloženu i kakti prišivenu mudri kraļ poveda. Habd ad 377.
2. bez oklijevanja odgovoriti, dobaciti. Rekal je Bog … Adamu: Morte morieris. Smertjum ti je vmreti, a naša Eva na slatke vražje reči take priši forte morebiti. Habd ad 97.
3. izr. ~ krpicu / krpu / rep (komu) nadjenuti pogrdu, pripisati što loše (komu), oklevetati, osramotiti. B (s. v. cauda … rep komu prišiti … vele se koi druge ogovarjaju ili otepļu, imprimo … prišiti kerpu občine, inuro … prišiti komu kerpicu; rep … prišiti komu rep). Ah, jesu siromaški … vu dobrom i poštenom glasu zamazani, od hman jezikov oblačeni, puno kerpic prišiteh imajuči. Gašp II, 542; samomu sebe opšanosti krpicu na hrbet prišiti v. opšanost.
