| pribijańe | n (sg. NA pribiańe, pribijańe, I -em, pribiańem) gl. im. od pribijati; pričvrščivanje čavlima na podlogu, pribijanje; usp. pribodeńe. H (s. v. pribiańe), B (s. v. križ 6, pribiańe). O, vsamoguči vekivečni otec … tebi darujem nemilostivno ono na križu rastezańe i pribijańe. Gašp I, 101. Od poda na formu … napravlenoga z pribijańem z čavli i drevom od jednoga quadrat klaftra R 4. Limit 13. |
