| pribosti | pf. (inf. pribosti; pridj. akt. sg. m. pribol; pridj. pas. sg. N m. priboden, pl. A f. -e) isto što pribiti1. B (s. v. affigo, affixus, refigo, refixus … opet priboden … pripet … prikopčen, suffixus; priboden). Videla sem noge berze, vezda križu pribodene. Citara 205. |
