(se) pf. (inf. prijeti, prieti, priet, prijeti se, prieti se, priet se, prieti si; prez. sg. 1. primem, -em se, 2. -eš, -eš se, 3. -e, -e se, pl. 1. -emo, -emo se, 3. -u, -u se, -o, -eju, -eju se; aor. sg. 1. prieh, prijeh se, 3. prie, prije, prije se, pl. 3. -še; du. 3. priesta; imperf. sg. 3. prieše, pl. 3. priehu; imp. sg. 2. primi, -i se, priječ, priječ se, pl. 1. primemo, -emo se, 2. -ete, -ete se; pridj. akt. sg. m. prijel, prijel se, priel, priel se, n. -o, -o se, prijelo, -o se, f. -a, -a se, priela, -a se, primela se, pl. m. prieli, prijeli, -i se, f. -e, -e se; pridj. pas. sg. N m. prijet, -i, priet, priët, prijen, n. prieto, f. prijeta, G m. -oga, n. prietoga, f. prijete, A m. prietoga, f. -u, prijetu, L f. priete, I m. prijetem, n. prietem, pl. N m. -i, prijeti, f. priete, G f. -eh, prijeteh, A m. -e, priete, n. prijeta, prieta, f. prijete, L m. -eh; pril. perf. prijemši, priemši) usp. prejeti, prejmeti, prijati, primiti.
I.
1.
a. primiti, prihvatiti ono što se (komu / čemu) daje ili upućuje. B (s. v. accepto, acceptor, accipio 6. … prieti kaj na muštru i viğeńe, beneficium 5. … prieti dobro čineńe … ļubav, benignè … dobrorado … z dragum voļum prieti, capax … aures capaces … vuha prostrana … odperta … zadovoļna prieti, circumplector, concipio … prieti … zadobiti skerb … špot, manubriatus … deržaličast … toporiščast … vse kaj ima za kaj se v ruke prieti more … z deržališčem ali z čreńami nož; list … vu kojem se zapoveda da se prisega prime, pribran s uputom na priet, priemļem, priet), J (s. v. hypothecarius … v zalog dan ali priet … k zalogu spadajuči … slišajuči). K ńemu su v tabor došli, ponizno se moleči da ov mal dar dobrovoļno prime. Habd ad 356. [Ivan] svete posledne pobožno prime šakramente. Gašp III, 90. Bog je …ńe [svete mučenike] skušaval i kakti ogńeni aldov prijel. Krist žit I, 2. Ja se zmislim: zeznala buš premila listek predi nek ga budeš prijela. Pav pop 17.
b. dobiti, primiti. B (s. v. gratia 3. … spominati se iz dobra prietoga, nadaruvańe, povraček), J (s. v. receptitius, relatio … milošče priete povračańe). Priješe vsaki svoj penez. Prijemši teda pervi, štimali su veče prijeti. Vram post A, 51a. Ovo je cil na kaj te je Bog stvoril … da mu služiš i za tvoju službu po smerti primeš plaču vekvečnu nebesku. Habd ad 4. Orsag potrebuvanoga poručanstva za posuditi deset milionov na taborske potreboče prieti ne mogel. Prid kron 110. On ni, kak drugi, prijel penez. Krist žit I, 141. fig. Velika je tentacija bila ka ga je na to nagnala, kaj bi ona z mene činila da bi nad me jakost prijela. Habd ad 695.
2. uhvatiti, primiti (prstima, rukom i sl. ); stegnuti, uhvatiti (što), posegnuti (za čim).B (s. v. apprehendo, apprehensus, capio 10. … deržim … deržal sem … deržati … priemļen … priel sem … prieti veli se od mesta ali posude, manubriatus … vse kaj ima za kaj se v ruke prieti more; perst), J (s. v. prehendo). Jest pisano da angelom svoim zapovedal je od tebe i v roke primo … tebe. Vram post A, 61a. Prieli su … vragi dva strašna roga puna peklenskoga ogńa. Habd zerc 46. Mornari ńega [Ivana] … oštro primu i vu morje hititi nakane. Gašp I, 733. Priječ se, draga, meni za vrat. Pav pop 25. fig. Ovo ļubleno detece … primemo vu naručaj serdca našega. Šim prod 34. Njega ne ga nit je živel gda, al mesec tenjo more mu prijeti, se on pote, se on steze zna. Gal 144.
3. ugostiti (koga), pružiti (komu) utočište; dočekati (koga); pustiti, primiti (koga), k sebi, u svoju blizinu. J (s. v. parada … priprava vojnikov: kada najmre zkup oboružni stoje za prijeti … ali sprevoditi koga). V koterigode varaš dojdete i ne primu vas, vunka zidovši išče s postolov i prah stresete. Vram post B, 218a. Gospocki me prime vsagdar … doklam penez beše. Magd 94. Kraļ ńihov [francuski] vu Pariš … je se povernul gde z velikum dikum je bil priet. Prid kron 13. Ako bi kakva sila bila, vsaki svojega prime doklam način dojde pobeči. Cepel 147. fig. Krovi da me ostavļeni primu, prosim, zovi. Jurj 9. Kak se ja budem mogel jednu vuru pripraviti da napravitela sveta z dostojnostjum primem? Kempiš 221.
4. začeti, zanijeti. B (s. v. conceptus, concipio), P (s. v. incestus 277). Gda se rodi telovni človek, sobum donaša greh Adamov ar se je v greheh prijel. Vram post A, 143. Gda be [Deva] poklon dobila od posla Gabriela, reč je telom postala i Deva prijela. Mil vert 34. Olimpia Kleopatru z detecem od Filipa prietem vu brunčenom sudu z ogńem žgati i vmoriti vučinila je. Vitez raf 18. Potlamkam su se spunili osem dni da bi se obrezalo dete, zvano je ime ńegovo Ježuš koje je zvano od angela pervļe neg bi se bil prijel vu vutrobi. Vrač gov 3. fig. Jošče ni bilo glubļin i ja [mudrost] sem vre bila prijeta. Ev 188.
5. učiniti (koga / što) dijelom kakve cjeline ili članom kakve skupine, pridružiti, primiti, ubrojiti, uključiti; dati komu pristup (k komu / čemu).B (s. v. allectus … zebran … pribran … odebran … pridan … priet … pridružen … pripisan vu kakvo novo tovaruštvo ili drušbu, admitto 2, adscitus … priet … vzet k sebe … pritovarušen … pripajdašen, ascisco 2. … prijeti med purgare … včiniti purgara, contubernium 2; priemļem … prieti med purgare), J (s. v. coopto). Celo leto se je gospe svoje Device Marie preporučal … da bi ga v broj slug svojeh [Ježuš] … priel. Habd zerc 550. Med drugemi na smert ležečemi bil jest takaj jeden mladi, vu klošter stoprav prijeti redovnik. Gašp II, 871. Vu molbeno društvo zagrebečko priet je [N. N.] iz [N.] leto 18. Molb 1. fig. Naš priatel Zriń ban misli da se mi zpozabimo iz priatelstva … vu koje nas prijeti je dostojal. Zriń 7.
6. uhvatiti, uloviti (koga), oduzeti (komu) slobodu. [Žena je] prijeta, na smert obsuğena i zkončana. Mul pos 772. Ako bi se gde [žena] našla, da bi ju prijeli, priprli i meni obznanili. Brez diog 100.
7. usvojiti, uvažiti; prihvatiti (što) usp. ~ II. B (s. v. bibo … čudi … načine deržańa drugoga prieti, digno … dostojam se … račim se … kakti: rači se ovo prieti od mene; list 49. … vu kojem se zapoveda da se prisega prime, rači se … rači mu se to prieti). Onomu je greh ki se nešče pomoči ni vračtva prijeti. Vram post B, 234. [Mi grešniki] da nam prošńu primeš, prosimo te, posluhni nas. Kraj 413. Gustokrat primi tolnač vu skušńi i z izkušavańem naj oštro baratati, neg razveselnost vloži, kak bi želel da se tebi vučini. Kempiš 20. Rusi … i Gerki [novoga kolendara] … nečeju prijeti. St kol (1866) 9.
8. držati, smatrati, uzimati za (što); smatrati (koga / što) vrijednim, dostojnim. H (s. v. prieti za zlo), B (s. v. auctor, boni consulo, comprehendo 2), J (s. v. insuspectus). Ni delo, ni čińeńe, ni doguvańe nikakovo prez mirovnosti bratinske pri Bogu ne prijeto. Vram post A, 170. Kada ova začuje Herodeš, ne prime za šalu ar … ladańe sveta družbe ne podnaša. Gašp IV, 801.
9. steći, zadobiti. B (s. v. račun), J (s. v. manubiae 2). [Oni] vu skupne ļubavi živuči, na ovom jošče svetu zahvalnosti svoje lepu hasen priehu. Nadaž 11. Skerbi se da … nikaj drugo kak zveličeńe tvoje … ne iščeš da po smerti tvoji platču za dobra dela tvoja vu nebu prijeti moreš. Verh 15.
10.
a. uzeti na sebe, preuzeti (o poslu, dužnosti, časti i sl.).H (s. v. prijeti posel), J (s. v. accedo). Prieh ta mal trud da od Verbevci Ištvana popisan »Decretom« … na slovienski jezik … ispišem. Perg 4. Pokorno prije medved pastirsku čast … pasel je i lepo čuval. Habd ad 47. Priemši anda čast biškupsku, perva ńegova skerb bila je krivoverce na pravu dopeļati veru. Gašp I, 486. Dionisius, komaj da je leto 1349. prijel zagrebečku biškupiju, je ńu taki z koločkum eršekijum zmenil. Danica (1847) 100.
b. preuzeti (što od koga).Tersje … ostavļam … da je rečeni patri taki po smerti moje primu i ladati počmu. VDA 2, 214.
11. primiti (koga / što) kao svoj sadržaj, primiti u sebe. B (s. v. calamitosus … jačmen najmeńe pogibeli podložën … kajti pervļe se zdigne z poļa neg snet ali herđa prime se pšenice, capio 10 … naša hiža tuliku vnožinu prieti ne more; priemļem 3 … prieti more ov sud 12 veder). Oblak prie ńega ter z dignenima rukama na nebo zastopi. Vram post A, 126. Kak bi [nebo] ovoga … puntara vu se prielo? Habd ad 288. Ov človek tuliko zlo nam neznano moral je vučiniti … da i zemļa ne more ga na pokop prieti. Fuč 320.
12. uzeti (koga) u službu, na posao, zaposliti (koga).Gospodar i službenik med sobum se zjednače; on da ńega prime, ov da vu službu nastati hoče. Dužn 1.
13. staviti (koga) pod svoj utjecaj, zaštitu i sl. J (s. v. ascisco 3). Uroš … odtiral je … sina svoga Štefana od hotnice prietoga i včinil ga oslepiti. Vitez raf 99. Neču povedati od sluge onoga s. Barbari prijetoga koi [je] od viteza … po vsem telu z palašem tak zcepan da se je palaš kakti kosa previl ter vendar po vrednosti svete Barbare ne mogel vumreti. Gašp IV, 583.
14.
a. uzeti, prisvojiti. Sedma lajharia je oneh ki kaj v srambu luckoga primu. Habd ad 397. [Tuğe blago povernuti je dužen] ki je od toga del prijel. Mul šk 259.
b. dobiti na posudbu, posuditi. P (s. v. aes mutuum 695 … penezi prieti ali na posudbu dani).
15. razumjeti, shvatiti, pojmiti; pomisliti (na što).B (s. v. colligo 4. … kaj god spoznati ali prieti od koga, comprehensus … priet … razmen … spoznan … spoznati i prieti kakvo duguvańe, concipio, consequor 3). Jesu skopci ki so se sami sebe skopili za voļu kraļevstva nebeskoga, koteri more prijeti, da prime. Vram post B, 110a. Sveti Jožef … ti me vu vsem žitku mojem tak čedno ravnaj da mi niti pamet ne prime, niti razum ne pomisli … kaj bi Ježušu … ne bilo povoļno i meni na duše hasnovito. Mul hr 282.
16. doživjeti, pretrpjeti (što).B (s. v. clades 2). Priel si ada kvar na poļu? Reci: ruka Gosponova to je včinila. Habd zerc 51. O prežalostna Gospa … prosim te za onu žalost koju si iz teške muke i žuhke smerti preļublenoga Sina tvojega prijela … daj mi … Bogu povoļno nakaneńe vsigdar imeti. Mul hr 217.
17. osjetiti, oćutjeti. Peldo vsagdeńu imamo gda roža ali kakov drugi cvet ostali pervļe nego se od človeka vidi, duh ńegov spozna se i prime. Vram post A, 60.
18. spopasti, snaći; obuzeti. Strašna elefanta sila kulika je … da bi te prijel strah i derhtańe. Magd 14. Svetlost sveti vu temnosti i temnost ńe ne prijela. Evang 10.
19. popiti, ispiti. [S. Donat] zapove zajeti vodu, sam pervi prime napitek, onda drugem dobru i zdravu podeli i ostavi vodicu. Gašp III, 424.
20. prihvatiti (koga) za svoje dijete, posvojiti, usvojiti. Zmed sinov neki [su] prieti, neki poroğeni, a neki se po očinoj smerti naroğeni imenuju. Perg 166. [Otec] nas za svoju detcu je … prijel. Mul šk 196.
21. samostalno i u svezi ~ vu vusta izgovoriti, spomenuti. Druga [zapoved]. Ne primi imena gospona Boga tvojega za vman. Kraj 375. Koi prime ime gospona Boga svojega vu vusta zahman, takvoga Bog ne bu imal spričanoga i neče ga pustiti nekaštiganoga. Švag I, 99. Ne primi imena gospona Boga tvojega zavman vu tvoja vusta. Katek 42.
22. u svezama baščinu ~ prav. dobiti nasljedstvo, naslijediti (što).B (s. v. cerno 8. … k odvetku pristupiti … baščinu prijeti); človeču naturo gore na se ~ dobiti ljudski lik. Boži sin, z nebes stopivši, človeču naturo gore na se prije i človekom posta. Vram post A, 1a; dopitańe smrti ~ biti osuđen na smrt. Serdit sudec zapove svetu devicu vu nekoju bolvansku cirkvu zapeļati da onde bogom krivem pokloni se, kaj ako vučiniti hotela ne bude, dopitańe smerti prime. Gašp IV, 437; ime Krištuševo na se ~ / sveti krst (na se) ~ primiti kršćansku vjeru, pokrstiti se. Pisalo se je kako su Vogri ime Krištuševo na se prieli. Vram kron 33. Herceg … ostavi svoje poganinstvo ter prie na se sveti kerst. Šim prod 14. On … na zahvalnost tulike milošče odhiti bolvanstvo, sveti kerst prime i dobri kerščenik postane. Gašp III, 235; k sebe / nuter / vu se ~ , ~ za jestvinu blagovati, jesti. Poklem bi bila [Elizabeta] malo jeliša k sebe prijela, začela se je potiti. Habd zerc 138. Gda pop telo Krištuševo k sebe prijemļe (naslov).Kraj 121. K vusnicam mojim nekaj [Ježuš] pritisne vusnica svoja da ga unapridak budem moguča … dostojno prijeti za jestvinu vu svetom sakramentu duše moje. Bel prop 47. Nam [bi se] odurno videlo živoga človeka očivesto [na hranu] nuter prijeti. Mul pos 1027. Vredni jesmo istoga Sina božanskoga, po vživańu ńegovoga najsvetešega i naklona najvrednešega tela i kervi, vu se prijeti. Krist blag II, 13; kloštarski žitek/ opravu ~ postati redovnikom, zarediti se. [S. Bonaventura] vu svetoga Ferenca red ponizno sprosi se i opravu prime. Gašp III, 114. Ne vsem dano da bi … svetu se odpovedali i kloštarski žitek prieli. Kempiš 110; konec ~ umrijeti. Kuliko krat si čul od drugeh … da je on …igrajuč konec prijel. Habd ad 1136; korena ~ i pustiti ukorijeniti se. [O Ježuš, daj da tvoja reč] vu mojem serdce kakti … seme vu dobre zemļe korena prime i pusti. Kraj 106; kruto k srcu ~ snažno (što) doživjeti, biti dirnut, pogođen (čime).B (s. v. affigo … affigere animo … kruto k sërcu prieti); navadu ~ početi što sustavno činiti. Vu starosti buduči [s. Januš apostol] … navadu prime vučenikom svojem ļubav bližńega preporučati. Gašp IV, 795; ogeń ~ zapaliti se. Kraļevsku krunu … jedni oliki ponujate koja od male suprotivčine vsehne, hitro ogeń prime i pepel postane. Gašp III, 785; početek (čega) ~ naučiti, usvojiti osnove (čega).Vu ovom slobodnom i kraļevskom varašu … ja vu perveh letah mojega bivańa znanosti početek prijel i fundamenta postavil jesem. Bed 1; ~ farbu dobiti kakav izgled. B (s. v. color … prieti farbu … dobiti lice); ~ (koga / što) na / pod (čiju), skrb v. skrb; ~ (kaj) za dobro, za dobro (kaj) ~ rado (što) prihvatiti. Gospone Bože … molimo se ponizno za tvoje betežne i nemočne sluge … da za dobro primu i dobrovoļno terpe svoje boleznosti. Kraj 390. Verni sluga dobroga gospona … primi za dobro moju zahvalnost. Brez diog 144; ~ (koga) za sina v. sin; put ~ dati se na put. Dveh mesecev put prije gingava devica. Habd zerc 119; vu milošču ~ smilovati se. Anton oprosi ponizno ministra rimske provincie naj ga vu milošču prime i sobum vzeme. Gašp II, 752; vu roke ~ v. roka; vu službu ~ zaposliti. [Oni] bi je po onom zažganom znameńu poznali i nazad vu službu prieli. Habd ad 5; žalost ~ postati žalostan, ražalostiti se. Cecilia Baradika … tuliku je žalost priela iz smerti muža svojega … da je nigdor ne mogel nagovoriti da bi listor … kaj okusila. Habd ad 131.
23. izr. na / v / vu račun ~ v. račun; pametjum ~ v. pamet; ~ vu glavu v. glava; za rep (kaj) ~ v. rep.
II. refl.
A. ~ se
1. prstima, rukom i sl. uhvatiti se, primiti se (za koga / što).B (s. v. capillatus). Ladja razbije se i ov [vitez] jedne listor deske prime se. Gašp I, 677. Onda pak obodva se ńega primeju i počneju ga za lasi natezati. Brez mat 27. V noči, slušaj, koraki bosi: priječ se, draga, meni za vrat. Pav pop 25. fig. Primemo se čversto z obodvemi rukami poniznosti … i ostaleh drugeh … krepostih. Gašp I, 332.
2. u doticaju s kakvom stvari ostati na njoj, primiti se (čega); zalijepiti se. B (s. v. applumbo, collido 2, convolvulus 2. … stanoviti drač vu setve … bëli cvet kot lilium imajuči i šta se god prime okol onoga se ovije kakti slak). Da bi bili hoteli svetu kapelu z drugem zidom na debše prizidati, nikak vapno sveteh zidov ne se hotelo prijeti. Gašp IV, 646. Gnoj … na dlakah … prime se i zesuši. Živinvrač 135. fig. Zanokritov sluga … je jako lepčene perste imal ar skoro kaj je gode popal … taki se ih je prielo. Habd ad 418.
3. prionuti (uz što), latiti se (čega), početi (što) raditi ili činiti. B (s. v. amplector, aporior 5; kokoš 4. … pust' kokoš do jarka koga … priet' če se pak i sloga), J (s. v. admoveo … posla se ali dugovańa kakvoga prieti, herculee, nux). [Gospodičič] vu tuğem orsagu prime se pianstva. Šim prod 26. Iz Pariža vu Paduu … dojduči [s. Ferenc] navukov rečeneh marļivo prime se. Gašp I, 480. Prijeli se jeste vsi tak velikoga, skupa i človečanstvu hasnovitoga posla. Raf 4.
4. prihvatiti, usvojiti (što), poprimiti. B (s. v. claudus). [Antiokuš] obetal je da hoče poganinski blud ostaviti i vere se … Boga našega prieti. Habd ad 154. Treba je zevsema da se pravdenoga samoga sebe za ništar deržańa primeš ako hočeš proti telu i kervi premagati. Kempiš 116.
5. začeti se, zametnuti se. Priel se je od Svetoga Duha i porodil se je od Device Marie. Vram post A, 16a. Proklet čas i hip v kom sem se v materine vutrobe priel. Habd zerc 302. Krištuš … vu prečiste vutrobe Marie priel bi se bil. Matak I, 151. Zvano je bilo ńegvo ime Ježuš, kak je bilo zvano od angela pervļe nego bi se bilo prijelo vu vutrobi. Ev 193.
6. početi rasti, nastaviti rasti (nakon presađivanja, cijepljenja i sl. ), pustiti klicu, ukorijeniti se (o biljkama ); usp. korena prijeti s. v. ~ I. [Ovo drevo] koreńe pusti i prime se. Gašp IV, 413. Na dan Sadovene Marie (25. [sušec]) kaj se goder dobro zacepi, vse se prime. St kol (1866) 118. fig. Cvetna ova šibica priela se je prez nijedne truhe u Nazaretu od s. otca Joakima i na svet dana iz vutrobe s. Ane. Nadaž 46. [Reči] rad … priimļem iz vust tvojeh da se čversteje primu v serdcu mojem. Kempiš 220.
7.
a. prenijeti se; zahvatiti (koga)(o zaraznoj bolesti).J (s. v. contages … kuga ka se od dotikańa prime). Neče te se prijet kuga. Luič 111. fig. Ničemurna hvala čemerni je suhi beteg ki, koga se prime, skoro nigdar se ga ne ostavi. Habd ad 318.
b. pojaviti se (o bolesti lista na biljkama).B (s. v. calamitosus … jačmen najmeńe pogibeli podložën kajti pervļe se zdigne z poļa neg snet ali herğa prime se pšenice).
8. uloviti se, pasti u zamku. Meni zverina malo gda fali: divje race, popki, ribe, raki, piškori, želve, to mi se je vre vse prijelo. Brez diog 95.
9. zagorjeti (o hrani)Poseje jako mešaj da se ne prigoriju, ali ne primeju kotla. Horv kal-b (1818) 36.
10. zahvatiti (o plamenu).Iskrica nekak opadajuča na oltara stolnak prime se i ves oltar … vužge se. Gašp II, 132.
11. naseliti se, nastaniti se (o nametnicima)Trč mora jako vu snage deržan biti ar drugač se ńega … tekuti primeju. Fink 22. Zmlatčen ali zveršen žitek po tlih rastri na tenkom, potlam mešaj i preobračaj ar frižek žitek poti se ter se ńega onda lepice i šiški primeju. Danica (1847) 157.
12.
a. ostaviti trag. Človek [je] jeden mehki vojsk na kojem vsaki kip pečata prime se. Gašp III, 687.
b. fig. ostaviti posljedice, izvršiti utjecaj. [Govoreńa i suğeńa sveta] ne li su samo reči … koje te se ne primeju niti tebi več škodeti mogu kak on veter koi vu Indie puše. Verh 132.
13. obuzeti, prožeti (koga / što).Prije me se žeļa da na kraj ostavim Gangeš i videti da se Taguš zpravim. Jurj 108. Kada se svetlost prime vu oblake … vnoge vsakojačke lepote vu ńih napravļa nad koterimi se … čuditi mora človek. Šim sl 42.
14. saletjeti (koga), okomiti se (na koga).Kada bi jur videli Filišteji … da su nemoguči pritič ili ganku iztomačiti … žene su se ńegove [Šampšonove] prijeli ovako je govoreči: … Mili se mužu tvojemu da ti pove što zlamenuje pritič ili ganka! Bel prop 69.
15. izr. ~ se čuturice početi piti. Čuturica … kak se vnogi za te prime! Kal-a (1803). 42; ~ se za nos obično u imp. prema lat. nosce te ipsum; spoznati samoga sebe . Ovde se naj za nos primu oni vsi koi, da bi im vsega sveta kolie blago vozileali vsega sveta oblaki pretergńeni naglo dežğili … ne bi se zadovolili. Šim prod 399. Ti, o grešnik, primi se za nos, premisli tvoje … grehe: vraguvańa, bogmańa. Gašp III, 984. Primi se za nos … (nosce te ipsum). Krist anh 152.
B. ~ si isto što ~ I. 7. To bi si mogle vse ke pošteńe ļube za navuk prieti. Habd ad 585.
