Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

Rezultati pretrage za: priličen

priličen

adj. (sg. N m. priličen, priličën, prilični, n. -o, f. -a, G m. n. priličnoga, f. -e, A m. prilična, -oga, n. -o, f. -u, L n. -em, -om, I m. n. -em, pl. N m. prilični, n. -a, f. -e, D n. -em, A m. -e, L n. -eh, I n. -emi; komp. sg. N m. priličnejši, priličneši, f. -a, G m. priličnejega, A n. priličneše, priličneiše, f. priličnešu, pl. A f. priličnejše; superl. sg. N n. najpriličneje).
1. isto što prikladen 1. B (s. v.  accomodatus … prikladen … priličën, assimilo … spodobnoga činim … činim priličnoga … spodobiti nekomu nekaj, commodus… priličen… prigodan … lastan, competens … dostojen … priličen … prikladen, competenter … dostojno … priličnem zakonom, formositas … lepota prilična … lepa obraznost … obrazitost … priličnost … spodoba … vļudnost obrazna, opportunus … prigoden … nareden … priličen … prikladen, temperies … prilično vreme; prikladen … kruto prikladen, priličen… obrazom i z ščini … priličen k istine … prilično govoreńe), J (s. v.  accommodus … priličen … prilagodliv, coenatio … mesto za večerjańe prilično, formositas … prilična lepota, opportunus … priličen … prigodan … priličen varaš vu kom se vsud dobre prilike nahajaju, percommodus … kruto priličen … prikladen … kruto hasnovit … koristen, tempestivus … vu pravo … prilično ali prigodno vreme bivajuči), X (s. v.  modus … commodus … priličen). Ta imena … hote bi … obična i naručna: kakti su vezda obična druga, kotera nesu tak lastovita niti prilična. Kraj 21. Pokora jedino je oružje prilično i potrebno za dostiči korunu vekivečnu. Matak I, 94. Ako ova ali ona feļa dreva … posehne, nai se zato vse sağeńe ne zatergne, nego vu drugeh takai mesta onoga straneh kade se zemļa priličneša vidi. Sağ 12. Poklam anda vu lozu na prilično mesto bi [grofica] bila dopeļana, rekli su k ńoj sluge. Mat gen 35.
2. sličan (komu / čemu), nalik na (koga / što); usp. jednosličen 1, prikladen 2, priklońen 2, primeran, primeren, prispodoban, prispodoben, sličen, spodoban 1, spodoben 1, spodobit. B (s. v.  adsimilis … zevsema spodoben … prispodoben … prikladen … priličën … primerën, adsimilo … prispodabļam … prispodobil sem … prispodobiti … prilična … prikladna … primerna spodobna … podobna činim, assimilo … prispodabļam … prispodobil sem … spodobnoga činim … činim priličnoga, cerinus … farba k vojsku prilična, congruens … prikladen … priličen … spodoben, consimilis … prispodoben … priličen … prikladen, semiformis … na polovicu priličen; priličen… priličen obrazom i z čini … priličen k istine, prikladen … conformis s uputom na priličen), J (s. v.  similis … spodoben … podoben … priličen … slični … jednoslični, symbolus … znameńe kakvoga dugovańa prilično na pervo davańe). Ov pak mladenec po kerčmah i drugeh grehom priličneh mesteh gusto krat hodeči čisto i nevraženo serce čuva. Habd ad 549. Vzel je [on] svoj pervi obličaj i vsa druga ter samo ona koja su bila potrebna na obličaj priličnoga tela. Mul pos 206.
3. simboličan; slikovit, alegoričan; usp. pelden 2. B (s. v.  typicus … prilični; priličen … prilično govoreńe).
4. u svezi (na / vu) prilično vreme (na) duže vrijeme. Peti del vu kom se zapiraju … popevke duhovne, pobožne vu to ime ovde položene da se mladi ļudi obojega spola … vuče Boga moliti, hvaliti i dičiti vu priličnom vremene. Kraj 373. Kerščanik … nikaj ne dvoi, da bi prilično vreme zla osloboditi se i dobro vučiniti, vsem i svakomu … hasnovalo. Zagr razg 16. Vre odavno vam htel sem pisati ali zmirom na priličneše vreme odlagal sem pisańe. Halt gaju 197; ~ k istine vjerodostojan; usp. istinolični. B (s. v.  argumentum ... razložeńe k istine prilično ... priličen … istinolični razlog; priličen … priličen k istine).

Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje
HAZU