f (sg. NA primernost, G -i).
1. primjer, uzor; usp. primer. Svecke pravde niesu Bogu protivne, na koih je primernost hotel svoje svete pravde dati. Perg 3. Primernost ļubeče duše proti Bogu i božjem stvarjam je divojački stališ. St kol (1866) 194.
2. u svezi poleg primernosti u skladu (s čime).Poglavice [punte] su obsuğeni na deset ili šest godišča, a delniki poleg primernosti krivńe. Nov horv 395a.