m (sg. N pripomočnik, A -a, pl. N -i).
1. isto što pomočnik 1. B (s. v. adminiculator … pomočnik … pripomočnik … prislužitel … pridvoritel, coadjutor … pripomočnik, hypodidascalus … pripomočnik … prigledavec ki pod meštrom pazi i pomaže vučiti, parastata … pripomočnik … adjutant, particulo … pripomočnik, subadjuva … pripomočnik, subministrator … podavavec … pripomagavec … pripomočnik k nasladnosti, subventor … na pomoč dohağavec … pripomočnik; pomočnik … pomočnik vu zlu … vu opravļańu velikoga posla s uputom na pripomočnik, pripomočnik), J (s. v. coadjutor … skuppomočnik … pripomočnik). [On] ne pozabil zahvaliti Bogu koj … jednoga pripomočnika daruvati mu dostojal je. Rob II, 64. Naj se spomeneju [oni] … da su pripomočniki redovnikov i da im kerst stranku redovničtva je podeļil. Krist blag II, 13.
2. u svezi pripomočnik vu pravdi isto što branitel 2. J (s. v. ascriptor … branitel … pripomagavec … pripomočnik vu pravdi).
