adv. od adj. priprost.
1. obično, jednostavno; priprosto; usp. prosto 1. H (s. v. ), B (s. v. abjecte … ponizno, odverženo, odhičeno, odmetano, priprosto i odmetno, agrestis … quod est rusticanum … debelo … nevdelano … priprosto … neplemenito, circumcise … priprosto i nerazumne kaj činiti … circumcise loqui … priprosto govoriti, plebesco … priprosto se dëržim … po navade priprostoga ļuctva ladam se … po ladanski živem, subornatus … priprosto opravļen; priprosto), J (s. v. impolite … nesvetelno … nevdelano … neočiščeno … priprosto, inculte … prez kinča … prosto … priprosto, ineleganter… nelepo …neverlo … nedrečno … priprosto, infabre … neznanski … nemešterski … priprosto, inornate … nenakinčeno … priprosto, nude … prosto … priprosto, populariter … po občinski … po navadi ļudstva … priprosto). Gda si doma, priprosto si opravļena. Habd ad 271. Hrana mora biti priprosta, to jest iz jestvin priprosto pripravļenih. Lal vod 36.
2. neuko; neuljudno. B (s. v. crassus … nežmahno … priprosto … prez skerbi … znańa i meštrie kaj činiti, vilafecio … priprosto … zločesto činim), J (s. v. Minerva … Minerva aliquid facere … priprosto i bedasto kaj vučiniti).
3. odano. B (s. v. priprosto 3).
4. uobičajeno. B (s. v. vulgariter … priprosto … po navade … po občinsko).
5. u svezi ~ roğen običan čovjek, koji nije plemenita podrijetla. Kak dalko priprosto roğeni … prikladno časti svoje obnašati mogu. Brez diog 92.
