n (sg. N prirečje, G -a, pl. N -a, G -ah, -ih, -a, L -ah, I -i).
1. mudra misao, izrjeka; poslovica; usp. navadni govor s. v. govor, navadno govoreńe s. v. govoreńe, izgovor 3, izrečka, mudrizgovor, mudrorečje, mudrozgovor, preričje, prirečka, pririč, priričje, prorečje, proričje, reč 1. c, reča, zgovor. J (s. v. sententia … zgovor … prirečje). Del IV. Prirečja horvatska (naslov).Mikl izb 158. Sprichwörter / Prirečja (naslov).Krist anh 161.
2. misao vodilja, moto. »Vse za domovinu« jest prirečje moje. Vukot kip 6.
