(se) pf. (inf. prispodobiti, prispodobiti se; prez. sg. 1. prispodobim, 3. -i se, pl. 1. -imo se, 3. -e; pridj. akt. sg. m. prispodobil, pl. m. -i, -i se; pridj. pas. sg. N m. prispodoblen, -ļen, n. -o, f. -a).
I. uspostaviti odnose sličnosti i različitosti; usporediti (koga / što s kime / čime), izjednačiti (što s čime), prispodobiti; uskladiti (što s čime); usp. prilučiti I. 3 primeriti 3, spariti2 II. 1. B (s. v. adsimilo … prispodabļam … prispodobil sem … prispodobiti, assimilo … prispodabļam … prispodobil sem … prispodobiti nekomu nekaj, aequiparabilis … ono kaj se more k drugomu prispodobiti ili š ńim zjednačiti … zpariti, assimilo … prispodabļam … prispodobil sem … spodobnoga činim … činim priličnoga … spodobiti nekomu nekaj, comparatus … prispodobļen … primerjen, comparo … prispodabļam … prispodobil sem … primerjam … prikladam … skup jednačim … prispodobiti… jednoga drugomu… z drugem … k drugomu ali nekoja med sobum, configuratus … na kip i priliku vučińen … prispodobļen, conformatus … priložen … složen … prikladen … prispodobļen … prilučen … priklońen … podan), J (s. v. proportionatus … prispodobļen … skladnoredni). Vseh stvarih lepota k ńe prispodobļena meńe jest nego teńa. Nadaž 23. Ja prispodobim vas maļahne prez pameti dečice. Zagr I, 139. Dva pravdoznanca … je nekoj šalčina prispodobil k škarjam. Danica (1840) 109.
II. refl. ~ se usporediti se (s kime / čime).Koim jur grešnikom hoču se prispodobiti? Zrin tov 71. Vnogi muži prispodobiti se mogu jagarom koji lisice love. Zagr I, 77. Nijeden drugi narod ńim [našim preğima] prispodobiti se ni mogel. Bedek 4.
