pf. (inf. priteči; prez. sg. 1. pritečem, 2. -eš, 3. -e, pl. 3. priteku; pridj. akt. sg. m. pritekel; pril. perf. pritekovši).
1.
a. doći trčeći, dotrčati, dojuriti. H (s. v. ), B (s. v. accurro … accurrere … priteči, concurro, convolo, devolo; pritečem). Ludje pritekovši tamo štimali su da nekakovo inakvo meso se peče. Vram post A, 186. Ovo pritečem k tebi, tvomu nebeskomu liku, Bože. Zrin tov 72. Doznaju to oficiali varaški, priteku grabanti [i] podigne se vika. Zagr I, 184. fig. [Pred sucem strašnim] … ki če onda priteči, pred kim ni dobri ne hte znat kaj reči. Magd 37.
b. samostalno i u svezi ~ na pomoč brzo reagirati u nevolji, pomoći, pritrčati (komu).B (s. v. succuro … pritečem … na pomoč dohajam … pripomažem … pomažem … priteči komu na pomoč … pomoči komu). [Sveti Anton] … ki … vu nahağańu pogubleneh stvarih berzo pritečeš … navuči nas … čistoču žitka … deržati. Mul hr 320.
2.
a. doteći u obliku pritoka, priteći (o tekućicama).J (s. v. alluo, confluo), X (s. v. lavo … alluo)
b. nadoći, narasti (o vodi).Kaj je to priteka i odteka? To ti je kada voda [morska] priteče i odteče. Rob I, 67.
3. opskrbiti se (čime) u izobilju. J (s. v. affluo), X (s. v. fluo … affluo).
4. steći, priskrbiti. Ako … pogubiš blago … jošče moreš najti i odkupiti, jošče moreš priteči i preskrbeti. Švag I, IV.
5. nastupiti, doći (u vremenskom smislu).Kada mesec kolovoz bil bi istekel, i pervi dan rujena bil bi pritekel. Krizm osm 81.
